<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144398"><dc:title>Analiza strojnega prevajanja terminologije v angleških in slovenskih besedilih</dc:title><dc:creator>Simonišek,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vintar,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strojno prevajanje</dc:subject><dc:subject>nevronski prevajalniki</dc:subject><dc:subject>prevajanje terminologije</dc:subject><dc:subject>terminološka doslednost</dc:subject><dc:subject>krasoslovje</dc:subject><dc:description>Nevronski strojni prevajalniki se kljub visoki kakovosti še vedno soočajo z določenimi težavami, med drugim s prevajanjem terminologije in s terminološko doslednostjo. V magistrskem delu analiziramo strojne prevode terminov v jezikovnem paru angleščina-slovenščina. Angleške in slovenske članke s področja krasoslovja smo prevedli z nevronskima strojnima prevajalnikoma DeepL in Google Translate, nato pa smo preučili vrste napak in jih razdelili v sedem kategorij. Strojne prevode terminov smo primerjali s prevodnimi ustreznicami v terminološki bazi in z referenčnim prevodom ter izračunali odstotke ujemanj. Največji odstotek smo zabeležili pri ujemanju prevodov Googlovega prevajalnika s termini v terminološki bazi (83 %). Nadaljnja analiza je pokazala, da sta strojna prevajalnika uspešnejša pri prevajanju terminov v slovenščino kot pri prevajanju v angleščino. Razlog za to je, da je mednarodna literatura določene krasoslovne termine prevzela iz slovanskih jezikov, npr. polje, doline, ponor. Ugotavljamo tudi, da Googlov prevajalnik dosega boljšo kakovost prevodov v obeh jezikovnih smereh, prav tako je pri prevajanju doslednejši.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-19 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144398</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
