Poučevanje predmeta šport na daljavo na Osnovni šoli dr. Alojzija Šuštarja LjubljanaGradišnik, Rok (Avtor) Kovač, Marjeta (Mentor) Markelj, Neja (Komentor) telesna dejavnostepidemija COVID-19delovanje šoleravnateljučitelji športaučencipoučevanje na daljavoštudija primeraZ magistrskim delom želimo predstaviti poučevanje na daljavo pri predmetu šport na Osnovni šoli dr. Alojzija Šuštarja Ljubljana med drugim valom epidemije COVID-19, ki je trajal od 19. 10. 2020 do 12. 2. 2021. Cilji so bili ugotoviti, kako so učitelji predmeta šport (N = 3) izvajali pouk na daljavo, s katerimi programskimi orodji so si pri tem pomagali in kako so podajali, preverjali ter ocenjevali znanje učencev. Raziskali smo, kako je ravnateljica organizirala delovanje celotne šole in kako je vrednotila delo učiteljev predmeta šport. Pri učencih od 6. do 9. razreda (N = 197) smo želeli ugotoviti, kako so doživljali pouk na daljavo pri predmetu šport in preveriti, ali so bili zadostno telesno dejavni ter kje so bili dejavni. Z učitelji predmeta šport in ravnateljico smo izvedli intervjuje, medtem ko smo z učenci izvedli ankete v živo. Pridobljene podatke pri intervjujih smo analizirali s tehniko kvalitativnega raziskovanja. Statistično obdelavo podatkov pri anketah smo analizirali s tehniko kvantitativnega raziskovanja v programu IBM SPSS 25. Pri tem smo uporabili enovzorčni t-test in enosmerni 2 test. Primerjavo smo izvedli pri stopnji tveganja 5 %. Ravnateljica trdi, da je bilo težje organizirati pouk na daljavo, saj je porabila več časa. Zaradi dobre organizacije je uspešno vodila strokovne delavce na šoli. Delo aktiva učiteljev športa je ocenila pozitivno, pohvalila je njihov trud in številne inovativne pristope poučevanja. Učitelji športa so večinoma kombinirali pouk (pošiljali pisna navodila za izvedbo učnih ur in izvajali pouk v živo prek videokonference) in pri tem uporabljali različna programska orodja (računalnik, kamero, telefon). Pri tem so se v večini osredotočali na cilje, povezane z razumevanjem pomena gibanja in s prijetnim ter pozitivnim doživljanjem športa. Ponudili so prilagojene športne praktične in teoretične vsebine. Posredovali so jih različno in ne v zaključenih tematskih sklopih. Učitelji so sproti preverjali opravljene naloge prek oddanih nalog in preverjali znanje s sodelovanjem pri pouku ter z reševanjem kvizov. Znanja so tudi ocenili s pregledom športne mape in učenčevega vodenja vadbe v živo. Neodzivnih učencev je bilo manj kot 10 %. Učitelji so jih poskušali pridobiti tako, da so jih motivirali za vadbo, jim pošiljali sporočila ali se povezovali s starši. Statistično značilne razlike smo ugotovili med priporočljivo dnevno telesno dejavnostjo (tj. 60 minut na dan) po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in dejansko poročano telesno dejavnostjo učencev. V povprečju so bili telesno dejavni 102 minuti/dan, od tega 43 minut zelo intenzivno. Med izvedbo ur športa so bili učenci najpogosteje telesno dejavni v naravi. Kot najbolj zanimive so ocenili tiste učne ure, kjer so vadili v živo prek videoklica, vendar razlike med različnimi izvedbami ur niso bile statistično značilne. Najbolj zanimive športne vsebine pri učencih so bile igre z žogo, splošna kondicijska priprava in kolesarjenje, pri učenkah pa pohodništvo, kolesarjenje in ples. Ob koncu raziskave smo navedli smernice dobre prakse poučevanja predmeta šport na daljavo, ki bodo v pomoč učiteljem v primeru ponovnega zaprtja šol.20222023-02-17 14:49:13Magistrsko delo/naloga144388sl