<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144374"><dc:title>Povezanost izida testa petih vstajanj s stola z mišično jakostjo ekstenzorjev kolka in kolena ter dinamičnim ravnotežjem pri funkcijsko samostojnih starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Prezelj,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipovšek,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>test petih vstajanj s stola</dc:subject><dc:subject>mišična jakost</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>povezanost</dc:subject><dc:description>Uvod: Vstajanje iz sedečega položaja in sedanje sta najpomembnejši in najpogostejši telesni dejavnosti ter predpogoj za pokončno premikanje in samostojnost. Nanju lahko negativno vplivajo starost in različne okvare, zato so za oceno kapacitete vstajanja in sedanja razvili različna merilna orodja. Najpogosteje uporabljen test pri starejših odraslih je test petih vstajanj s stola (angl. five times sit-to-stand ? 5TSTS), ki je bil prvotno namenjen funkcijski oceni mišične zmogljivosti spodnjih udov. Raziskovalci še vedno dvomijo o veljavnosti testa kot merila mišične zmogljivosti spodnjih udov, saj naj bi bilo vstajanje odvisno od precej več dejavnikov, med drugim od ravnotežja. Namen: Ugotoviti povezanost izida testa 5TSTS s starostjo, mišično jakostjo spodnjih udov in dinamičnim ravnotežjem pri funkcijsko samostojnih starejših odraslih. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 37 funkcijsko samostojnih starejših odraslih, starih od 65 do 81 let (povprečna starost: 71 let), več je bilo žensk (n = 22). V randomiziranem vrstnem redu smo pri vsakem preiskovancu izvedli test 5TSTS, izmerili mišično jakost ekstenzorjev kolka in kolena z ročnim dinamometrom Lafayette ter izvedli še test korakanja v štirih kvadratih in test dvigovanja na stopnico. Povezanost izida testa 5TSTS s starostjo preiskovancev, mišično jakostjo spodnjih udov in dinamičnim ravnotežjem smo izračunali s Spearmanovim koeficientom korelacije. Rezultati: Povezanost testa 5TSTS s starostjo preiskovancev je bila nizka pozitivna (ro = 0,38). Povezanost testa 5TSTS z mišično jakostjo ekstenzorjev kolka je bila nizka negativna (ro = ?0,28), medtem ko povezanost z mišično jakostjo ekstenzorjev kolena ni bila statistično značilna. Test 5TSTS pa je bil visoko pozitivno (ro = 0,72) povezan s testom korakanja v štirih kvadratih in zelo visoko negativno (ro = –0,76) s testom dvigovanja na stopnico. Zaključek: Test 5TSTS je preprost, hiter in brezplačen, zato ga priporočamo v klinični praksi za oceno funkcijske premičnosti pri prehodih med položaji pri vseh funkcijsko samostojnih starejših odraslih. Zaradi višje povezanosti z dinamičnim ravnotežjem kot z mišično jakostjo ekstenzorjev kolka so pred uveljavitvijo testa 5TSTS kot merila mišične zmogljivosti spodnjih udov pri funkcijsko samostojnih starejših odraslih potrebne nadaljnje raziskave na večjem vzorcu preiskovancev.</dc:description><dc:publisher>[E. Prezelj]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-17 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144374</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
