Sveta evharistija v delih in življenju svetega CiprijanaZorko, Blaž (Avtor) Špelič, Miran (Mentor) evharistijadaritevžrtevCiprijanKartagina3. stoletjeedinostCerkevmučeništvoduhovništvoEvharistija je zakrament, ki ga je postavil Jezus Kristus pri zadnji večerji, ko je učencem izročil svoje telo in kri pod podobama kruha in vina ter naročil, naj ta obred ponavljajo v njegov spomin. Kristjani so že od začetka zvesto izpolnjevali to naročilo. S širjenem krščanstva in večanjem skupnosti so se obred, prostor in način obhajanja sčasoma spreminjali glede na nove razmere. Evharistija se je osamosvojila od obeda in začela potekati v obredom namenjenih dvoranskih cerkvah. Z razvojem teologije in uveljavljanjem krščanskega Svetega pisma je evharistija vedno bolj dobivala značaj daritve in spomina na Kristusovo trpljenje. Škof Ciprijan, ki je deloval v sredini 3. stoletja v Kartagini, je prvi, od kogar imamo ohranjeno delo, ki v celoti govori o evharistiji. To je Pismo 63, v katerem Ciprijan jasno pove, da je pri obhajanju evharistije potrebno uporabljati vino in vodo, saj je treba posnemati to, kar je Jezus naredil pri zadnji večerji. Poleg tega Ciprijan jasno poveže evharistijo in Kristusovo odrešilno smrt na križu ter naredi vzporednico med Kristusom in duhovnikom ali škofom. Njegovo razumevanje Kristusove navzočnosti v evharistiji je zelo realistično. V njegovi misli evharistija uresničuje združenje vernikov s Kristusom ter vernikov med seboj, torej v Cerkvi. Evharistija je tudi orožje in ščit, ki v času preganjanja omogoča stanovitnost vse do mučeniške smrti.[B. Zorko]20232023-02-16 09:00:02Magistrsko delo/naloga144361sl