Smeh in humor v Nietzschejevi, Bergsonovi in Deleuzovi filozofijiGrasselli, Azarja (Avtor) Dolar Bahovec, Eva (Mentor) HumorsmehNietzscheBergsonDeleuze.Cilj diplomskega dela je osvetliti, kaj sta pomen in naloga smeha in humorja, ter si pri tem pomagati s filozofijo Friedricha Nietzscheja, Henrija Bergsona in Gillesa Deleuza. V uvodnem delu je navedena temeljna filozofska značilnost, ki si jo delijo vsi trije filozofi: prepletanje mišljenja, življenja z delom in filozofijo. Pri Nietzscheju in Bergsonu slednje predstavlja temelj komičnega. Deleuze pa na tem mestu deluje kot mediator med prvima dvema in v temeljni osnovi njun razlagalec. V jedru je na široko obravnavano Nietzschejevo in Bergsonovo pojmovanja smeha in humorja ter komičnega. Opisano je, kako je Nietzsche nastopil kot tisti, ki je izrazil vso kompleksnot smeha in njegove vpetosti v življenje, medtem ko je Bergson smeh obravnaval z bolj splošne plati, njegove tehnične značilnosti in vpliva na družbo. V obeh je mogoče uvideti, da ima smeh družbeno-kulturno in subjektivno življenjsko vlogo. V jedru je obenem naznačeno, da se je Deleuze Nietzschejevi in Bergsonovi poti pridružil kot navdušenec nad njuno filozofijo. Skušal je pojasniti in oživeti njuni imeni ter v tem primeru njun humor in smeh, slednje še posebej pri Nietzscheju. V zaključku so izpostavljene temeljne skupne značilnosti filozofov, še posebej Nietzscheja in Bergsona. Glavna ugotovitev je, da Nietzsche in Bergson delujeta kot popoln par, pri čemer Nietzsche obravnava ontološko plat smeha, Bergson pa tehnično. Diplomsko delo se zaključi z štirimi lastnimi ugotovitvami o smehu in komičnim, ki so neposredno povezane s filozofijo dveh filozofov 19. stoletja. Vse štiri ugotovitve bi lahko strnili v eno samo trditev: smeh nas uči humanizma. Obenem se v zaključku vprašam tudi, zakaj je bilo največ govora o smehu ravno v 19. stoletju, in izkaže se, da je razlog za to ravno temeljita sprememba človekovega življenja zaradi prepletanja človekovega življenja z novimi načini mišljenja v filozofiji, umetnosti in znanosti. Slednje nas zopet privede na našo prvotno tezo diplomskega dela, da je temelj komičnega venomer nekakšna odtegnitev življenjskega toka oz. prepletanje med življenjem in mišljenjem.20232023-02-14 14:13:37Diplomsko delo/naloga144320sl