<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144294"><dc:title>Izzivi vladavini prava v procesu pridruževanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji</dc:title><dc:creator>Ristova,	Elena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bojinović Fenko,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>evropeizacija</dc:subject><dc:subject>pogojevanje Evropske unije</dc:subject><dc:subject>pristopni proces k Evropski uniji</dc:subject><dc:subject>države Zahodnega Balkana</dc:subject><dc:subject>vladavina prava</dc:subject><dc:subject>pravne reforme</dc:subject><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo proučuje učinke evropeizacije na vladavino prava v pristopnem procesu držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji (EU). V procesu tranzicije teh držav v skladu s pogoji za članstvo, EU uporablja pogojevanje kot glavni mehanizem za izvajanje pravnih reform. V nasprotju s splošno razširjenim stališčem proučevalcev evropeizacije, da EU preoblikuje države in da ima pogojevanje EU transformativno moč, v  magistrskem delu trdim, da pogojevanje EU pod nekaterimi neugodnimi domačimi pogoji (dejavniki), prisotnimi v državah Zahodnega Balkana, na primer zgodovinsko zapuščino pojugoslovanskih oboroženih spopadov in neuspehom političnih elit, da se zavzamejo za implementacijo standardov pravne države, doseže nasprotni učinek od želenega, Namesto transformativnega vzpostavlja patološki (negativni) vpliv na izvajanje pravosodnih reform v državah Zahodnega Balkana. Pogojevanje EU z izvedeno reformo pravosodja prispeva k utrjevanju obstoječega škodljivega modela vladanja, zato se posledično vladavina prava ne vzpostavlja, temveč slabi. Reforme pravne države tako pogosto vodijo k šibkemu pravnemu približevanju standardom EU ter k politizaciji in instrumentalizaciji zakonov, kar neposredno povzroča kršitve načel pravičnosti in poštenosti pred zakonom, vključno s pravosodno korupcijo in odvisnostjo od vladnih struktur v vseh analiziranih državah.</dc:description><dc:publisher>[E. Ristova]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-12 08:30:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144294</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Balkanski polotok;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
