<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144248"><dc:title>Opredelitev imunskega odziva po in vivo genskem elektroprenosu DNA-cepiva  proti virusu SARS-CoV-2</dc:title><dc:creator>Gorše,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>SARS-CoV-2</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>DNA-cepivo</dc:subject><dc:subject>genski elektroprenos</dc:subject><dc:subject>plazmidi</dc:subject><dc:subject>imunski odziv</dc:subject><dc:subject>ELISA test</dc:subject><dc:description>Konec decembra 2019 so iz Kitajskega mesta Vuhan poročali o izbruhu atipične pljučnice neznanega izvora. Analize genoma so pokazale, da gre za novega predstavnika koronavirusov, ki so ga poimenovali virus SARS-CoV-2. V manj kot enem letu od izbruha je virus zaradi visoke stopnje kužnosti povzročil pandemijo. Za njeno obvladovanje je bil razvoj učinkovitega cepiva nujno potreben. Do danes so bila odobrena 4 cepiva proti SARS-CoV-2, ki temeljijo na mRNA in adenovirusnih vektorjih. Veliko pozornosti je bilo usmerjene tudi v razvoj DNA-cepiv proti SARS-CoV-2. Učinkovitost DNA-cepiva je pogojena z metodo vnosa v tarčno tkivo. Ena od metod je elektroporacija, s katero povečamo permeabilnost celičnih membran in olajšamo vstop DNA v citoplazmo celic. Transfekcijo DNA v tarčno celico z elektroporacijo imenujemo genski elektroprenos. Glavni namen magistrske naloge je bil primerjati imunski odziv po genskem elektroprenosu DNA-cepiva proti virusu SARS-CoV-2 v mišico in kožo eksperimentalnih miši. Za genski elektroprenos smo pripravili mešanice plazmidnih DNA z geni, ki kodirajo za N in S proteina virusa SARS-CoV-2 in citokin IL-12. Imunski odziv smo vrednotili v vzorcih odvzetih na 13. in 28. dan po cepljenju. S komercialno dostopnimi testi ELISA smo določali prisotnost in koncentracije IFNγ (nespecifična imunost), ter titer anti-N in anti-S IgG protiteles (specifična humoralna imunost). S testom tetramerov smo določali delež CD8+N+ in CD8+S+ T celic (specifična celična imunost). Dokazali smo, da genski elektroprenos DNA-cepiva izzove tako nespecifično kot specifično imunost proti N in S proteinu. Ugotovili smo, da je aktivacija imunskega odziva intenzivnejša po genskem elektroprenosu  v mišico in, da je v našem primeru N protein bolj imunogen od S proteina. Potrdili smo tudi, da je genski elektroprenos ustrezna metoda za vnašanje DNA-cepiva v tarčno tkivo.</dc:description><dc:publisher>[T. Gorše]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-07 12:25:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144248</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
