Uporaba kriterijev prehransko ustreznejših izdelkov pri javnem naročanju živil v vzgojno-izobraževalnih zavodih v SlovenijiFras, Neža (Avtor) Benedik, Evgen (Mentor) Gregorič, Matej (Komentor) javno naročanje živilvzgojno-izobraževalni zavodiprehrana otrokšolska prehranaprehransko profiliranjekriteriji prehransko ustreznejših živilskih izdelkovVzgojno-izobraževalni zavodi (v nadaljevanju VIZ) s šolsko prehrano so v državnem merilu pomembni porabnik hrane, zavezani k javnem naročanju živil. Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v sistem javnega naročanja hrane. Dodatno nas je zanimalo v kolikšni meri VIZ pri javnem naročanju sploh upoštevajo kakršne koli kriterije prehransko ustreznejših živil in ali med različnimi VIZ obstajajo razlike v javnem naročanju živil in upoštevanju prehranske kakovosti izdelkov. To smo raziskali s pomočjo rezultatov ankete o prehranjevanju v VIZ, ki jo je izvajal Nacionalni inštitut za javno zdravje. Želeli smo preveriti še možnost uporabe enotnih kriterijev za izbor prehransko ustreznejših izdelkov na podlagi seznamov naročenih izdelkov v štirih različnih VIZ v Sloveniji. Izdelke smo razvrstili v vnaprej določene prehranske skupine, poiskali podatke o hranilnih vrednostih in le te primerjali s kriteriji. Ugotovili smo, da so VIZ med zahteve zadnjega razpisa za javno naročanje živil pretežno upoštevali pogoje glede shem kakovosti (92,5 %, N=535), ekološke pridelave (83,6 %, N=535) in prehranske ustreznosti (76,3 % in 68 %, N=535), pri izvajanju šolske prehrane pa najmanjkrat v celoti upoštevajo priporočila glede še dopustnega vključevanje odsvetovanih, hranilno revnih živil (38,5 %, N=535), največ pa priporočila glede pogostosti vključevanja priporočenih živil (47 %, N=535). Implementacija kriterijev prehransko ustreznejših živil je pokazala, da je bilo v 8 od 16 prehranskih skupin manj kot 50 % izdelkov primernih za naročanje glede na kriterije. Večina anketiranih VIZ (74 %, N=535) je sicer potrdila, da bi bili kriteriji prehransko ustreznejših živil uporabno orodje pri javnem naročanju. Statistično značilne razlike med vrsto VIZ, povezane s prehransko kakovostjo, so se pokazale v primeru vključevanja ekološke pridelave in prehranske ustreznosti 2, vrtci so v pripravo zadnje razpisne dokumentacije vključili več zahtev. Med manjšimi in večjimi VIZ so se pokazale statistično značilne razlike, povezane s prehransko kakovostjo, pri vključevanju ekološke pridelave, kakovostnih razredov, prehranske ustreznosti 1 in 2. Vse naštete zahteve so pogosteje vključili večji VIZ. Med VIZ iz treh različnih regij po Sloveniji so se pokazale statistično značilne razlike pri vključevanju zahtev glede ekološke pridelave, katero so največkrat vključili VIZ iz Zahodne Slovenije (90,9 %, N=77), najmanjkrat pa VIZ iz Vzhodne Slovenije (80,1 %, N=292). Uporaba kriterijev prehransko ustreznejših izdelkov pri javnem naročanju živil se zdi smiselna, vendar je za oblikovanje bolj zdravju naklonjenih prehranskih sistemov potreben več-sektorski pristop ter urejena agroživilska veriga.[N. Fras]20232023-02-05 07:15:25Magistrsko delo/naloga144233sl