Kognitivni in afektivni doprinos sekcije živalskih organov pri pouku biologije v gimnazijahUmek, Samo (Avtor) Tomažič, Iztok (Mentor) Seciranje v učilnicahgnusstrahinteresanatomija ribeznanjeSeciranje je ena najstarejših metod preučevanja anatomije živih bitij. Kljub temu seciranje pogosto spremljajo moralni zadržki in negativna čustva, kot sta gnus in strah. V tej magistrski nalogi smo se vprašali, ali seciranje v skupinah dijakov prinaša več pozitivnih učinkov na znanje o anatomiji in zmanjšanje izražanja negativnih čustev, povezanih s seciranjem v prihodnosti, kot frontalni pouk ali demonstracija sekcije. Za potrebe te raziskave smo izvedli pouk o anatomiji rib na gimnaziji v treh različnih izvedbah: frontalni pouk, demonstracija sekcije in sekcija ribe v skupinah po pet dijakov. Za seciranje smo uporabili šarenko (Oncorhynchus mykiss). Pred poukom in dva tedna po pouku so dijaki prejeli in izpolnili vprašalnik, ki je preverjal izražanje gnusa do rib in seciranja, odnos do seciranja in znanje dijakov o ribah. Podatke pred in po pouku smo zbrali in jih primerjali med sabo ter med skupinami dijakov, ki so bili prisotni na različnih izvedbah pouka. Ugotovili smo, da dijaki, ki so prisotni pri pouku z demonstracijo sekcije, izkazujejo največji napredek v znanju. Dijaki, ki se o anatomiji rib učijo na podlagi frontalnega pouka, dosegajo približno enake rezultate kot dijaki pri delu v skupinah. Opazili smo tudi, da frontalni pouk in demonstracija sekcije nista dosegla pozitivnih rezultatov pri zmanjšanju izražanja gnusa in strahu. Seciranje v skupinah pa je pripomoglo k manjšemu izražanju negativnih čustev.[S. Umek ]20232023-02-03 07:15:09Magistrsko delo/naloga144182sl