<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144125"><dc:title>Diskurzivne reprezentacije mednarodnih odnosov »zahoda« s Kitajsko</dc:title><dc:creator>Pejič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodarska rast</dc:subject><dc:subject>zahod</dc:subject><dc:subject>grožnja</dc:subject><dc:subject>kitajska rast</dc:subject><dc:subject>znanstvene reprezentacije</dc:subject><dc:subject>znanstveni diskurz</dc:subject><dc:description>Članek znotraj postpozitivistične metateoretske pozicije trdi, da je študij poglavitnih zahodnih reprezentacij Kitajske v literaturi konsistentno zanemarjen in površno obravnavan. Pomen teh reprezentacij za dejansko oblikovanje politik zahoda do Kitajske je prav tako v veliki meri prezrt. Članek želi znova ovrednotiti zahodne reprezentacije Kitajske kot grožnje in Kitajske kot priložnosti, na katere gleda kot neločljive od znanstvenega diskurza med zahodom in Kitajsko, ki z nami ostanejo tudi v daljšem časovnem obdobju: pri tem se osredotoči na zahodne zgodovinske reprezentacije Kitajske v mednarodnih odnosih in prenos teh idej v moderni čas. Ključna ugotovitev članka je, da takšni pristopi gradijo na ideji drugačnosti Kitajske, kar nam pove, da zahod vidi Kitajsko v kontekstu zahodne industrializacije, zahodne univerzalnosti in skozi posplošene zahodne izkušnje, prenešene na lokalni kontekst kitajske države. Vse povedano uspešno zmanjšuje sicer večplastno kitajsko družbo in državo na niz poenostavljenih empiričnih primerov, ki služijo generalizaciji zahodnega pogleda na kitajsko rast.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-02-01 15:15:24</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>144125</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Kitajska; </dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
