Električna upornost tkiv, prirastne značilnosti in odziv na poškodbe pri zdravih in obolelih jelkahČufar, Katarina (Avtor) Torelli, Niko (Mentor) jelkaAbies alba Mill.rastprirastekvlažnost lesaanatomija skorjeelektrična upornost živih tkivpoškodbePrirastne značilnosti, distribucija vode v drevesu, horizontalna in vertikalna električna upornost živih tkiv in odziv na mehanske poškodbe so bile proučene pri 35 posekanih in 428 rastočih jelkah (Abies alba Mill.) z dveh reprezentativnih dinarskih jelovo-bukovih rastišč (Bistra in Ravnik). Radialna rast v prsni višini se je izkazala kot najbolj občutljiv kazalec prizadetosti oz. zdravosti drevesa. Za prizadete jelke je značilna dehidracija beljave in pojav mokrin na lokaciji neobarvane jedrovine, ki radiirajo v beljavo ("patološko mokro srce"). Horizontalna (pri stoječih drevesih) in vertikalna (na prečnih prerezih kolutov) električna upornost živih tkiv senzitivno karakterizirata zdravstveno stanje ali cenotski status dreves. Reakcija dreves na poškodbe je večterna in se odraža kot (a) "fosilizacija" starejših diferencirajočih se celic v kambijevi coni, (b) v močni parenhimatizaciji zaradi sproščanja skorjinega tlaka in rastnih napetosti v lesu (nastanek barierne cone) ter (c) "juvenilizaciji" in (d) deorientaciji po poškodovanju. [K. Čufar]19902023-02-01 12:24:14Doktorska disertacija144112sl