<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144088"><dc:title>Vloga zdravstvenega osebja pri prepoznavanju in obravnavi nasilja nad ženskami v družini</dc:title><dc:creator>Žuštovič,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaviršek,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nasilje nad ženskami</dc:subject><dc:subject>podeželsko okolje</dc:subject><dc:subject>zdravstveno osebje</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>multidisciplinarni tim</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena vloga zdravstvenega osebja pri prepoznavanju in obravnavi nasilja nad ženskami v družini. Teoretični del obsega opredelitev nasilja, teorije o vzrokih nasilja v družini ter dinamiki in posledicah nasilja nad ženskami v družini. Magistrska naloga se osredotoča predvsem na vlogo zdravstva pri prepoznavi in obravnavi nasilja nad ženskami v podeželskem okolju, saj je raziskav o tej temi razmeroma malo. Predstavljene so pristojnosti in dolžnosti zdravstvene stroke na področju preprečevanja nasilja v družini in oris formalnega okvira obravnave žrtev nasilja v zdravstvenih ustanovah. Teoretični del se sklene z razpravo o vplivu ukrepov za zajezitev epidemije na nasilje nad ženskami v družini. Epidemiološke razmere so v zadnjih letih namreč močno spremenile življenje in medčloveške odnose povsod po svetu. V raziskavo, ki je kvalitativna, je vključenih sedem zdravstvenih delavk in zdravstveni delavec, ki so predstavniki različnih zdravstvenih poklicev na primarni ravni zdravstvenega varstva. Raziskava je bila izvedena v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica in Zdravstvenem domu Tolmin, ki se nahajata v občinah, ki sta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije po prostorski tipologiji uvrščeni v prevladujoči podeželski regiji (SURS, 2015). Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je odnos zdravstvenega osebja do nasilja nad ženskami v družini v ruralnem okolju; kakšne so izkušnje zdravstvenega osebja pri delu z žrtvami in s povzročitelji nasilja ter kako osebno doživljajo to izkušnjo; kako zdravstveno osebje pridobiva znanja in spretnosti za prepoznavanje in obravnavo žensk, ki so žrtve nasilja in kakšno je njihovo mnenje o izobraževanju v zdravstvu o nasilju nad ženskami. Izsledki raziskave kažejo, da je zdravstveno osebje pred zahtevno nalogo, saj se v delovni praksi še vedno srečuje z različnimi ovirami, ki pripomorejo k sorazmerno slabemu prepoznavanju žrtev nasilja in njihovi obravnavi. Glavne ovire, ki izstopajo, so pomanjkanje izkušenj, znanja in spretnosti.</dc:description><dc:publisher>[D. Žuštovič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-01-31 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144088</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
