Izzivi in skrb zase med starši otrok z avtističnimi motnjami v času epidemije Covid-19Mavrič, Jerneja (Avtor) Zorc-Maver, Darja (Mentor) avtistična motnjastaršicovid-19izzivistiskeskrb zaseMagistrsko delo obravnava izzive, stiske in skrb zase staršev, v povezavi z njihovimi otroki z diagnosticiranimi avtističnimi motnjami v času epidemije covida-19 v šolskem letu 2020/21. Teoretični del je sestavljen iz treh sklopov. V prvem delu sem opisala zgodovino avtistične motnje (v nadaljevanju AM), opredelila njeno definicijo in klasifikacijo, Aspergerjev sindrom, napisala nekaj o pogostosti in vzrokih ter se podrobneje poglobila v značilnosti AM. V drugem delu sem opredelila definicijo družine, opisala družino skozi teorijo sistema, značilnosti staršev otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP), izzive staršev otrok z AM, s katerimi se soočajo, zapisala nekaj o skrbi zase staršev otrok z AM, pomoči in podpori družine otroka z AM ter opisala nabor neformalnih organizacij, na katere se lahko obrnejo starši. V tretjem sklopu pa sem se poglobila še v tematiko epidemije covida-19, in sicer sem opredelila travmatsko krizo, pojasnila posledice socialne izolacije in predstavila šolanje otrok z AM na daljavo. Namen empiričnega dela je pridobiti globlji uvid v doživljanje staršev otrok z AM med obdobjem epidemije covida-19 in ugotoviti, s kakšnimi izzivi in morebitnimi stiskami so se srečevali, kako so se z njimi soočali, na kakšne načine so poskrbeli sami zase in kakšne podpore so bili deležni. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim raziskovalnim pristopom, pri čemer sem uporabila intervjuje, izvedene posebej za to raziskavo. Vzorec zajema sedem mam otrok z diagnosticirano AM, ki obiskujejo redni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali prilagojeni program z enakovrednim izobrazbenim standardom. Rezultati raziskave kažejo, da so se mame soočale s številnimi izzivi, kot so prevzemanje vloge učitelja, usklajevanje službenih obveznosti in skrbi za otroke, vzpostavitev nove rutine in porazdelitev družinskih nalog. Pri njihovih otrocih z AM je bilo v tem času prisotnega manj neželenega vedenja, saj je bilo doma manj zahtev in bolj prilagojeno okolje. Družine so se novim razmeram v veliki večini dobro prilagodile, odnosi pa so se izboljšali in poglobili. Ugotavljam, da so mame doživljale občutke izčrpanosti in izgorelosti, kar lahko pripišem preobremenjenosti tako v službi kot doma ter pomanjkanju časa za skrb zase. Mame otrok z AM so pomoč in podporo iskale in prejele v šoli in drugih javnih institucijah, podpornih skupinah, predvsem pa pri partnerju in ožji družini, zase pa so skrbele s fizično aktivnostjo v naravi, psihoterapijo, sprostitvenimi tehnikami in medikamentozno terapijo. Magistrsko delo na podlagi raziskave prispeva k že obstoječim, a redkim raziskavam na področju staršev otrok z AM in je prva, ki spregovori o soočanju staršev otrok z AM z življenjskimi krizami, ki lahko tako na otrocih kot starših pustijo pomembne posledice. Predvsem pa delo poda vpogled v doživljanje, načine spoprijemanja in potrebe staršev otrok z AM v kriznih situacijah, kar lahko prispeva k razmisleku o oblikovanju pomoči in podpore tem staršem ob kriznih dogodkih.J. Mavrič20232023-01-29 08:30:17Magistrsko delo/naloga144056sl