Herpesvirusi pri izbranih skupinah prostoživečih pticŽlabravec, Zoran (Avtor) Račnik, Joško (Mentor) Vrezec, Al (Komentor) bolezni ptic – virologijaAlphaherpesvirinaeherpesvirusne infekcije – diagnostika – genetika – klasifikacijaverižna reakcija s polimerazo – metodaanaliza zaporedja DNAfilogenezasovePtice so gostitelji številnih herpesvirusov (HV). Okužba pri njih lahko ostane neopažena ali povzroči (letalno) bolezen. Za razliko od HV pri perutnini so podatki o okužbi, prisotnosti in vplivu HV na prostoživeče ptice skopi. Celotni seznam naravnih gostiteljev HV pri pticah ni poznan. Vzorce organov, orofaringealnih in/ali kloakalnih brisov 1212 živih in mrtvih prostoživečih ptic iz 15 redov smo pregledali na prisotnost odseka gena DNA polimeraze HV. HV smo dokazali v vzorcih organov osmih od 55 (14,5 %) pregledanih poginjenih sov, v brisih kloake štirih od 525 (0,7 %) pregledanih prostoživečih pevk, odlovljenih med jesensko selitvijo, v orofaringealnih in/ali kloakalnih brisih 34 od 447 (7,5 %) prostoživečih bolnih, poškodovanih ali oslabelih ptic, ki so potrebovale nujno veterinarsko pomoč in so bile sprejete na Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete, in v orofaringealnih brisih 16 od 170 (9,4 %) živih prostoživečih sov, vzorčenih na območju Krima in Jelovice. HV smo odkrili tako pri poginjenih kot tudi pri živih, klinično zdravih prostoživečih pticah. V gnezdeči populaciji sov nismo ugotovili vpliva HV na produktivnost sov, saj se število jajc in mladičev med okuženimi in neokuženimi gnezdi ni razlikovalo. Filogenetska analiza nukleotidnih zaporedij odseka gena DNA polimeraze HV je pokazala, da se HV, dokazani pri prostoživečih pticah, uvrščajo v poddružino Alphaherpesvirinae in da v populaciji prostoživečih ptic v Sloveniji krožijo različni HV, ki se v večini primerov razlikujejo od že znanih HV, objavljenih v genski banki. Nekateri HV so specifični za gostiteljsko vrsto ptic, medtem ko smo v nekaterih primerih v različnih redovih ptic odkrili zelo podobna oziroma identična nukleotidna zaporedja, kar pomeni, da HV niso vedno omejeni na vrsto ptice. Do prenosa HV bi lahko prišlo s plenjenjem ptičjega plena ali celo s superplenilstvom. Ugotovili smo tudi, da mali glodavci kot plen ne predstavljajo vira okužbe s HV za ptice iz reda sov, sokolov in ujed. Z opravljenimi študijami smo močno razširili seznam dovzetnih gostiteljskih vrst prostoživečih ptic in ugotovili, da je za dokaz HV pri prostoživečih pticah z neznanim statusom okužbe treba odvzeti tako brise orofarinksa kot brise kloake.20222023-01-25 07:15:08Doktorsko delo/naloga143968sl