Termovizija kasaških konj po ogrevanjuPapuga, Irinej (Avtor) Pušnik, Igor (Mentor) Kramarič, Petra (Komentor) termovizijatermogrampodročje zanimanjakonji kasačiogrevanje konjTermovizija je od svojih začetkov v drugi polovici 20. stoletja dosegla veliko število različnih področij uporabe. Predstavlja način brezkontaktnega merjenja temperature, pri čemer s termovizijsko kamero pretvorimo toplotno sevanje teles v termografsko sliko. Ta nam omogoča tako kvalitativno kot kvantitativno oceno opazovanega fizikalnega pojava. V magistrskem delu raziskujem uporabnost termovizije na področju ogrevanja dirkalnih konj kasačev. Glavni namen je ugotoviti notranjo telesno temperaturo in temperaturo površine kože, ki jo konj doseže med standardnim ogrevanjem in hitrim treningom. Meritve sem opravil na devetih konjih kasačih, meril sem 6 različnih področij zanimanja, ki so bila določena glede na mišične skupine, ki se nahajajo pod kožo. Spremljal sem tudi dinamiko ohlajanja področij po naporu in temperaturne razlike med posameznimi področji zanimanja. Opravljene so bile tudi meritve rektalne temperature, srčnega utripa in frekvence dihanja. Konjem smo odvzeli kri pred standardnim ogrevanjem in po hitrem treningu ter opravili analize krvne slike in biokemijskih parametrov. Za zajem termogramov smo uporabili tri termovizijske kamere različnih cenovnih razredov, da bi ugotovili, kako so rezultati meritev odvisni od kakovosti termovizijske kamere. Termograme smo zajeli s kamerami FLIR T1020, FLIR T650sc in Fluke TiS45 z različnih zornih kotov tako, da smo zajeli vsa področja zanimanja. Med meritvami smo spremljali okoljske parametre, kot so: temperatura zraka, zračni tlak, hitrost vetra in relativna vlažnost. Te vrednosti sem kasneje uporabil pri analizi termogramov. Termograme kamer FLIR sem analiziral s programom FLIR ResearchIR, termograme kamere Fluke TiS45 pa s programom Fluke Connect. Pri analizi so nas zanimali povprečje temperatur, standardna deviacija pikslov in največja temperatura znotraj področja zanimanja. Podatke sem nato analiziral in primerjal razlike med termogrami posameznih kamer in rektalno temperaturo. Največje razlike sem izmeril pri kameri Fluke, ki spada v nizek cenovni razred. Sledila je kamera FLIR T650sc, najmanjše razlike pa so bile pri kameri FLIR T1020, ki je izmed treh najdražja in po specifikacijah tudi najboljša. Opravil sem tudi statistično analizo standardne deviacije temperature pikslov za vsa področja zanimanja. Pri termogramih notranjega očesnega kota je zaradi majhne površine področja raztros najmanjši v primerjavi z drugimi področji zanimanja, zato je to zanimivo področje za nadaljnje raziskave. Analizo korelacijskih koeficientov sem izvedel za vsakega konja ločeno, saj edino tako obravnavam biološko variabilnost v populaciji konjev. Iskal sem povezave med področji zanimanja in pulzom ter rektalno temperaturo. Zaradi nemonotonosti podatkov sem uporabil Spearmannov korelacijski koeficient in pripadajoč p-test. Osamelci pa so bili pozneje odstranjeni z Grubsovim testom. Našel sem tri področja zanimanja z zelo visoko korelacijo (0,80–1,00), ki so se nahajala na trupu konja. To so bila področja, ki so se tudi ogrevala in ohlajala z največjo dinamiko. Najmočnejšo korelacijo z rektalno temperaturo ima sprednji del trupa. To področje je bilo tudi pogosto možno s prostim očesom ločiti od ozadja. Za vsa tri področja zanimanja sem uporabil razlike med področji in rektalno temperaturo, da bi določil enačbo, s katero je možno s pomočjo meritev termovizijske kamere izračunati približek rektalne temperature. Podatke krvne slike in biokemije sem uporabil, da bi določil, kateri laboratorijski parametri se signifikantno spremenijo po fizičnem naporu. Signifikantno povišani (p < 0,05) so bili eritrociti, hematokrit, hemoglobin, levkociti in segmentni levkociti. Eozinofilci in limfociti pa so bili po hitrem treningu signifikantno nižji (p < 0,05). Pri biokemijskih parametrih sta bila povišana mišični encim kreatin kinaza (p = 0,004) in koncentracija natrija (p = 0,004), zmanjšala pa se je koncentracija kalija (p = 0,038). Rezultati potrjujejo, da obstajajo povezave med površinsko temperaturo kože in kliničnimi parametri. V praksi se pri oceni fiziologije konja danes najpogosteje uporabljajo frekvenca dihanja, srčni utrip in rektalna temperatura. S temi parametri lahko uporabniki ocenijo, v kakšni kondiciji je konj in ali mu grozi pregretje (hipertermija). Termovizija se že uporablja na veterinarskem področju predvsem pri zgodnjem zaznavanju bolezenskih stanj ali poškodb, še preden se pojavijo klinični simptomi. Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko podrobneje opazovali področja zanimanja, ki so se izkazala kot statistično signifikantna. Ta so: področje trupa med vratom in sprednjimi nogami, sprednji nogi ter zadnji del trupa nad kolki. Na večji populaciji konjev in z bolj specifičnim merilnim protokolom bi lahko jasneje določili merilni protokol, ki bi bil uporaben pri spremljanju ogrevanja konjev kasačev.20232023-01-24 11:35:07Magistrsko delo/naloga143961sl