<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143899"><dc:title>Samocitati v znanstvenem komuniciranju in pri vrednotenju znanstvenega dela</dc:title><dc:creator>Budimir,	Gordana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Južnič,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samocitiranost</dc:subject><dc:subject>vrednotenje znanstvenega dela</dc:subject><dc:subject>WoS</dc:subject><dc:subject>Web of Science</dc:subject><dc:subject>Scopus</dc:subject><dc:subject>COBISS</dc:subject><dc:subject>SICRIS</dc:subject><dc:description>Namen: Doktorska disertacija obravnava vlogo samocitiranosti v procesu znanstvenega komuniciranja in pri vrednotenju raziskovalnega dela s stališča vzorcev samocitiranosti v različnih sistemih spremljanja odmevnosti ter medsebojnega odnosa samocitatov do drugih kazalnikov. Metode: Raziskava je bila narejena na slovenski znanstveni produkciji v zbirkah WoS in Scopus v 25-letnem obdobju od 1996-2020 za raziskovalce iz sistema SICRIS in njihove objave iz sistema COBISS (več kot 65.000 objav za več kot 11.000 avtorjev). Za primerjavo vzorcev samocitiranosti v sistemih WoS, Scopus in COBISS ter odnosa samocitatov s citati s stališča časovne evolucije, staranja, soavtorstva in dejavnika vpliva revij po posameznih vedah na dokumentni in individualni ravni za različna citatna okna (od 1 do 10 let) so bili samocitati določeni na podlagi različnih identifikatorjev avtorjev namesto imen avtorjev. Rezultati: Vzorci samocitiranja slovenskih raziskovalcev v zbirkah WoS in Scopus so zelo podobni in ne vplivajo na uvrstitev raziskovalcev po odmevnosti v teh zbirkah v nobeni od ved. Pomembnejše razlike so ugotovljene v humanistiki zaradi večje pokritosti lokalnih revij v zbirki Scopus, kar povzroči 3 % več samocitatov na dokument / raziskovalca. Vpliv samocitiranosti raziskovalcev na odmevnost njihovega znanstvenega dela sčasoma upada, zmanjšuje pa se tudi z odmevnostjo revije in večjim sodelovanjem. So pa ugotovljene pomembnejše razlike v podatkih o citiranosti v sistemu COBISS, ki zaradi pomanjkljivih podatkov o avtorjih za skoraj polovico raziskovalcev kaže 8 % več citatov kot zbirki WoS in Scopus. Zaključek: Samocitiranost je naravni del procesa znanstvenega komuniciranja in ne zmanjšuje citiranosti (odmevnosti) raziskovalcev in njihovega znanstvenega dela. Vzorci samocitiranosti slovenskih raziskovalcev ne odstopajo pomembneje od vzorcev samocitiranosti raziskovalcev v drugih okoljih. Rezultati se lahko kot referenčni uporabijo v nadaljnjih raziskavah samocitiranosti v zbirkah WoS in Scopus ter za dopolnitev bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS pri vrednotenju odmevnosti raziskovalnega dela.</dc:description><dc:publisher>[G. Budimir]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-01-18 13:12:58</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
