Samocitati v znanstvenem komuniciranju in pri vrednotenju znanstvenega delaBudimir, Gordana (Avtor) Južnič, Primož (Mentor) samocitiranostvrednotenje znanstvenega delaWoSWeb of ScienceScopusCOBISSSICRISNamen: Doktorska disertacija obravnava vlogo samocitiranosti v procesu znanstvenega komuniciranja in pri vrednotenju raziskovalnega dela s stališča vzorcev samocitiranosti v različnih sistemih spremljanja odmevnosti ter medsebojnega odnosa samocitatov do drugih kazalnikov. Metode: Raziskava je bila narejena na slovenski znanstveni produkciji v zbirkah WoS in Scopus v 25-letnem obdobju od 1996-2020 za raziskovalce iz sistema SICRIS in njihove objave iz sistema COBISS (več kot 65.000 objav za več kot 11.000 avtorjev). Za primerjavo vzorcev samocitiranosti v sistemih WoS, Scopus in COBISS ter odnosa samocitatov s citati s stališča časovne evolucije, staranja, soavtorstva in dejavnika vpliva revij po posameznih vedah na dokumentni in individualni ravni za različna citatna okna (od 1 do 10 let) so bili samocitati določeni na podlagi različnih identifikatorjev avtorjev namesto imen avtorjev. Rezultati: Vzorci samocitiranja slovenskih raziskovalcev v zbirkah WoS in Scopus so zelo podobni in ne vplivajo na uvrstitev raziskovalcev po odmevnosti v teh zbirkah v nobeni od ved. Pomembnejše razlike so ugotovljene v humanistiki zaradi večje pokritosti lokalnih revij v zbirki Scopus, kar povzroči 3 % več samocitatov na dokument / raziskovalca. Vpliv samocitiranosti raziskovalcev na odmevnost njihovega znanstvenega dela sčasoma upada, zmanjšuje pa se tudi z odmevnostjo revije in večjim sodelovanjem. So pa ugotovljene pomembnejše razlike v podatkih o citiranosti v sistemu COBISS, ki zaradi pomanjkljivih podatkov o avtorjih za skoraj polovico raziskovalcev kaže 8 % več citatov kot zbirki WoS in Scopus. Zaključek: Samocitiranost je naravni del procesa znanstvenega komuniciranja in ne zmanjšuje citiranosti (odmevnosti) raziskovalcev in njihovega znanstvenega dela. Vzorci samocitiranosti slovenskih raziskovalcev ne odstopajo pomembneje od vzorcev samocitiranosti raziskovalcev v drugih okoljih. Rezultati se lahko kot referenčni uporabijo v nadaljnjih raziskavah samocitiranosti v zbirkah WoS in Scopus ter za dopolnitev bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS pri vrednotenju odmevnosti raziskovalnega dela.[G. Budimir]20222023-01-18 13:12:58Doktorsko delo/naloga143899sl