<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143853"><dc:title>Nasilje nad ženskami v času koronavirusa</dc:title><dc:creator>Šelih,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mesec,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>posledice nasilja</dc:subject><dc:subject>oblike pomoči</dc:subject><dc:subject>razlogi za nasilje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala nasilje nad ženskami v času koronavirusa. V literaturi sem 
se osredotočila najprej na osnovne značilnosti koronavirusa, nato sem opisala, kaj je nasilje v 
družini, kakšne so oblike nasilja v družini, zakaj žrtev nasilja želi ostati doma, kakšne oblike 
pomoči ima žrtev na voljo in kam se lahko umakne pred nasiljem. Glavni cilj magistrskega dela 
je bil opredeliti, ali so ženske v času koronavirusa pogosteje doživljale nasilje, kakšne posledice 
je imelo to na njihovo zdravje, kje so poiskale pomoč in ali je ozaveščanje javnosti o nasilju
nad ženskami zadostno. Populacija, ki je bila predmet raziskave, so bile žrtve nasilja (ženske) 
različnih programov v letu 2021/2022. Ugotovila sem, da je največ žensk doživljalo psihično 
nasilje, čeprav tudi ostale oblike nasilja niso zaostajale za psihičnim. Največkrat je bil razlog 
za nasilno dejanje pomanjkanje dohodka, kar je tudi razumljivo, glede na povečanje števila 
brezposelnih. 65 % jih meni, da se je nasilje povečalo v času koronavirusa. Ženske so utrpele 
številne posledice, tako fizične kot psihične.</dc:description><dc:publisher>[P. Šelih]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-01-14 09:00:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143853</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
