<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143817"><dc:title>Volkova raba prostora v krajini s prevladujočim človekovim vplivom</dc:title><dc:creator>Ražen,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>velike zveri</dc:subject><dc:subject>volk</dc:subject><dc:subject>Canis lupus</dc:subject><dc:subject>dinarsko-balkanska populacija</dc:subject><dc:subject>raba prostora</dc:subject><dc:subject>mesta z mladiči</dc:subject><dc:subject>disperzija</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Volkovi v Sloveniji so severozahodni del dinarsko-balkanske populacije volkov. Njihovo območje razširjenosti v državi je prepleteno z naselji, prometnicami, industrijskimi conami, pašnimi, obdelovalnimi in gozdnimi površinami, zato je obstoj populacije mogoč le ob sobivanju z ljudmi. Za učinkovito upravljanje in varovanje volkov je potrebno tudi poznavanje njihovih ekoloških in vedenjskih značilnosti ter njihovo rabo prostora. V analizo rabe prostora smo vključili rezultate telemetrije, popisov volkov in volčjih legel z izzivanjem oglašanja, analize mest za vzgojo mladičev, zimskega sledenja in genetskih raziskav.  S telemetričnimi ovratnicami smo spremljali osem volkov, od tega štiri samce in štiri samice iz tropov Javorniki, Gotenica, Nanos, Vremščica, Rog in Slavnik. V svojih tropih so imeli spremljani volkovi različne vloge; ena volkulja je bila še mladič; mladi samec in samica sta bila še nereproduktivna; spremljali smo tudi dve vodilni samici in enega vodilnega samca; mladega volka in volkuljo pa smo lahko spremljali tudi v obdobju njune mladostne disperzije. Površine teritorijev tropov spremljanih volkov so znašale od 259 do 560 km2 (n = 8). V Sloveniji se volkovi izogibajo fragmentiranih območij in pretežno poseljujejo območja večje gozdnatosti; izogibajo se tudi prometnejšim cestam. Izbira prostora, ki omogoča zmanjšanje izpostavljenosti človeku, je ključna za preživetje volkov, še posebej preživetje mladičev. Med leti 2010 in 2018  smo s pomočjo prostovoljcev zabeležili 124 odzivov volkov, od tega 67 odzivov odraslih in 57 mladičev. V času disperzije smo spremljali mlado volkuljo in samca. Slednji je  v  98 dneh prehodil vsaj 1176 km in se ustalil v Italiji. S samico iz sosednje alpske populacije volkov je osnoval nov trop. To je prva dokumentirana povezava dinarsko-balkanske in alpske populacije volkov.</dc:description><dc:publisher>[N. Ražen]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-01-13 07:15:09</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143817</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
