<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143783"><dc:title>Razvitost zmožnosti slušnega razčlenjevanja učencev v prvem razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Štefula,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godec Soršak,	Lara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rot Vrhovec,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prvi razred</dc:subject><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>pisanje</dc:subject><dc:subject>opismenjevanje</dc:subject><dc:subject>slušna zaznava</dc:subject><dc:subject>slušno razčlenjevanje</dc:subject><dc:description>Učenci v prvem razredu osnovne šole vstopajo v svet načrtnega opismenjevanja, tj. učenja branja in pisanja. To predstavlja temelj za učinkovit razvoj sporazumevalne zmožnosti, ki je glavni cilj predmeta slovenščina. Začetno opismenjevanje, ki mora biti individualizirano, postopno in sistematično, se gradi na predopismenjevalnih zmožnostih in zaporednem usvajanju faz opismenjevalnega procesa. Ena od 
pomembnih predopismenjevalnih zmožnosti je slušna zaznava, tj. slušno razločevanje in razčlenjevanje. 
V raziskavi, ki smo jo izvedli, smo preverjali, kako razvito zmožnost slušnega razčlenjevanja imajo učenci tik pred začetkom načrtnega opismenjevanja. Zanimalo nas je, ali je ta zmožnost nepogrešljiva ali jo je mogoče preskočiti ter ali nepogrešljivosti te faze sledijo tudi učitelji pri načrtovanju in izvajanju (pred)opismenjevanja. Preverili 
smo, koliko pozornosti učitelji namenijo razvijanju zmožnosti slušnega razčlenjevanja ter ali lahko tekoče berejo in pišejo tudi učenci, ki imajo to zmožnost slabo razvito. 
Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v kateri smo testirali učence dveh oddelkov prvega razreda iz dveh slovenskih osnovnih šol. Za zbiranje podatkov smo uporabili 
kvantitativno tehniko zbiranja podatkov, test. Testiranje smo izvedli z vsakim učencem posebej po prihodu v šolo po šolanju na daljavo, tj. pred začetkom procesa opismenjevanja, in konec maja, ko naj bi učenci usvojili celotno abecedo velikih tiskanih črk ter pisali in brali povedi ter krajša besedila z velikimi tiskanimi črkami. 
Primerjali smo rezultate učencev pri prvem in drugem testiranju ter šoli med seboj. 
Ugotovili smo, da so učenci oddelka, v katerem sta učiteljici natančno načrtovali proces opismenjevanja in sta razvijanju predopismenjevalnih zmožnosti posvetili več časa kot učiteljici drugega oddelka, imeli boljšo razvito zmožnost slušnega razčlenjevanja. Ta oddelek je na obeh testiranjih dosegal povprečno boljše rezultate od drugega oddelka. Učenci obeh oddelkov so konec maja sicer brali in pisali velike tiskane črke, vendar so imeli učenci, ki so imeli bolje razvito zmožnost slušnega razčlenjevanja, bolje razvito tehniko branja in pisanja.</dc:description><dc:publisher>Ljubljana</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-01-12 08:30:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143783</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
