<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143773"><dc:title>Mikrobna biomasa različnih tal desetletje po spremembi sistema obdelave</dc:title><dc:creator>Žula,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>organski ogljik</dc:subject><dc:subject>mikrobna biomasa</dc:subject><dc:subject>obdelava</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo preučevali vpliv obdelave tal, teksture in globine na vsebnost organskega ogljika (Corg) in mikrobno biomaso v tleh. V letu 2020 smo izvedli enkratno vzorčenje tal na poskusu, ki traja od leta 2011 na dveh lokacijah z različno teksturo (lažja in težja). Poskus primerja oranje s plugom (O) in minimalno, plitvo obdelavo z Eversom 4-vrstnim vario diskom (E), obe obravnavanji sta bili v letu 2017 še nadalje razdeljeni na direktno setev oz. no-till (NTo in NTe). Vzorčili smo na štirih globinah (0–1 cm, 0–10 cm, 10–20 cm in 30–60 cm). Ugotovili smo, da se Corg kopiči  v zgornji plasti tal (0–10 cm), z največjimi vsebnostmi Corg pri obravnavanjih z ohranitveno obdelavo tal (E in NTe): 3,08 % in 2,89 % v teksturno težjih tleh, ter 1,93 % in 1,98 % v teksturno lažjih tleh. Vpliv teksture je bil opazen na vseh globinah, vsebnosti Corg pri teksturno lažjih tleh so bile manjše za okoli 30 %. V drugem delu naše raziskave smo določili mikrobno biomaso z dvema metodama, fumigacijo s kloroformom in izolacijo skupne DNA iz tal. Rezultati obeh metod so podali podobne zaključke; mikrobna biomasa je bila skoncentrirana v zgornji plasti tal (0–10 cm), večje vsebnosti smo ugotovili pri vseh treh ohranitvenih obdelavah tal (E, NTe in NTo) v primerjavi z oranjem. Razlik v mikrobni biomasi med različnima teksturama v zgornji plasti (0–10 cm) nismo ugotovili, medtem ko je bila vsebnost mikrobne biomase v spodnjih globinah (10–20 cm in 30-60 cm) večja v teksturno težjih tleh. Dokazali smo pozitivni vpliv minimalne obdelave tal na pomembna kazalnika kakovosti tal (Corg in mikrobno biomaso). V prihodnosti bi bilo smiselno preučiti pestrost in aktivnost mikrobnih združb in določiti njihovo vlogo v delovanju ekosistema tal.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-01-12 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143773</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
