<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143771"><dc:title>Obremenitve na delovnem mestu vzgojitelja/-ice v vzgojnem zavodu</dc:title><dc:creator>Križnar,	Eda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgojni zavodi</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava obremenitve na delovnem mestu vzgojitelja/-ice v
vzgojnem zavodu in različne načine razbremenjevanja in spoprijemanja z bremeni, ki
jih vzgojitelji doživljajo v službi. V teoretičnem delu predstavim delovno mesto
vzgojitelja v vzgojnem zavodu, otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi
težavami kot tiste, s katerimi so vzgojitelji v najtesnejšem stiku, ter vzgojne zavode
kot ustanove, kjer so vzgojitelji zaposleni. Navedem tudi obremenitve in faktorje
stresa, s katerimi se vzgojitelji srečujejo. Nadalje opredelim vzgojiteljski poklic kot
poklic pomoči in najpogostejše posledice le-tega: sekundarno travmo, stres in
izgorelost. Raziščem tudi nekaj načinov razbremenjevanja vzgojiteljev in skrbi zase.
V empiričnem delu preko intervjujev s šestimi vzgojitelji v enem izmed slovenskih
vzgojnih zavodov ugotavljam, kako doživljajo svoje delovno mesto in s katerimi
obremenitvami se tam srečujejo. Ob tem raziščem še načine, ki jih uporabljajo pri
razbremenjevanju oziroma zmanjševanju obremenitev, ter njihove morebitne želje
glede sprememb na delovnem mestu, ki bi pripomogle k zmanjšanju obremenitev.
Rezultati kažejo, da izbrani vzgojitelji svoje delo pozitivno doživljajo, njihovo delovno
mesto pa se jim zdi zelo specifično. Največ obremenitev izvira iz neposrednega
oziroma vzgojnega dela (kombinirane težave mladostnikov, visok normativ,
vzpostavljanje odnosa …), posrednega dela (velike količine dokumentacije, nizko
plačilo …) ter neskladij v kolektivu. Ugotovitve glede razbremenjevanja pa kažejo, da
se vzgojitelji zato, da bi zmanjšali obremenjenost, največkrat oprejo na svojo socialno
mrežo, predvsem na svoje sodelavce. Kar zadeva morebitne spremembe, pa si želijo
predvsem spremembe v zakonodaji (kriteriji nameščanja, normativ, …) in več
finančnih ter materialnih sredstev.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-01-12 04:00:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
