<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143744"><dc:title>Iz institucije v skupnost</dc:title><dc:creator>Zajc,	Katra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urek,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dezinstitucionalizacija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>oskrba po osebni meri</dc:subject><dc:subject>skupnost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu spremljam in preučim primer osebe s težavami v duševnem zdravju, ki se je iz splošne bolnišnice preselila v posebni socialno varstveni zavod in nato nazaj v skupnost, kjer je s podporo neformalnega kriznega tima zopet zaživela neodvisno.
V teoretičnem uvodu predstavim problematiko totalnih ustanov, dezinstitucionalizacijo v Sloveniji in po svetu, metode socialnega dela, ki krepijo moč uporabnika in spodbujajo samostojno življenje v skupnosti ter stigmo, ki jo še vedno doživljajo ljudje z dolgotrajnimi duševnimi stiskami.  
Za vir podatkov sem uporabila osebne načrte, ki so bili delani v različnih okoliščinah (med življenjem v instituciji ter med življenjem v skupnosti), zapisnik poročanja kriznega tima, ki se je oblikoval po preselitvi uporabnika, ter zapis svoje izkušnje kot ene izmed bolj aktivnih članic kriznega tima. 
Preko spremljanja primera lahko dobimo vpogled v življenje uporabnika, ki ima močno željo po preselitvi iz institucije v skupnost, hkrati pa nam pokaže vse ovire in pomanjkljivosti v sistemu, ki onemogočajo dezinstitucionalizacijo in ovirajo, da bi ljudje z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju živeli samostojno kot del skupnosti.</dc:description><dc:publisher>[K. Zajc]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-01-11 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143744</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
