Analiza povezanosti pogostosti predpisovanja in zastrupitev z zdravili z delovanjem na živčevje v SlovenijiKarner, Gašper (Avtor) Grabnar, Iztok (Mentor) Dobravc Verbič, Matej (Komentor) zdravila z delovanjem na živčevjepredpisovanjezastrupitveRegister zastrupitev Republike SlovenijiInternistična prva pomočPogostost predpisovanja zdravil z delovanjem na živčevje se v zadnjih letih povečuje, zastrupitve z njimi pa v razvitih državah predstavljajo največji delež zastrupitev pri odraslih. Namen naše raziskave je bil analizirati povezanost pogostosti predpisovanja zdravil z delovanjem na živčevje in zastrupitvami z njimi v obdobju 2017-2021 v Republiki Sloveniji. Pri analizi predpisovanja smo spremljali trende števila predpisanih definiranih dnevnih odmerkov zdravil z delovanjem na živčevje. Pri analizi zastrupitev smo vključili vse bolnike, stare med 18 in 99 let, ki so bili med letoma 2017-2021 zaradi zastrupitve s psihotropnimi zdravili obravnavani v Ambulanti internistične prve pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ali pa so bili v istem obdobju zaradi zastrupitve s psihotropnimi zdravili zabeleženi v Registru zastrupitev Republike Slovenije. Povezanost med predpisovanjem psihotropnih snovi in zastrupitvami z njimi smo na letni ravni med obdobjem 2017-2021 ugotavljali s Pearsonovim koeficientom korelacije, pri stopnji značilnosti 0,05. V petletnem obdobju je pogostost predpisovanja zdravil z delovanjem na živčevje narasla za 8,5 %. V Registru zastrupitev Republike Slovenije je bilo zaradi zastrupitev s psihotropnimi zdravili v enakem obdobju zabeleženih 2594 primerov, od tega 55,3 % pri ženskah. Mediana starosti bolnikov je bila 43 let. Največji delež bolnikov (33,5 %) je predstavljala starostna skupina 30-44 let. V Ambulanti internistične prve pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v tem času obravnavali 806 primerov zastrupitev s psihotropnimi zdravili. Največji delež predpisanih zdravil skupine N so v letih 2017-2021 predstavljali antidepresivi –41,5 % (escitalopram 10,3 %, sertralin 11,4 %), antipsihotiki – 8,6 % (olanzapin 2,2 %, kvetiapin 2,1 %) antiepileptiki – 8,2 % (pregabalin 2,5 %, valprojska kislina 1,1 %) in anksiolitiki – 8,0 % (alprazolam 2,9 %, lorazepam 1,8 %). Največ zastrupitev v istem obdobju je bilo z anksiolitiki – 41,0 % (alprazolam 14,5 %, diazepam 9,2 %), antipsihotiki – 36,1 % (kvetiapin 17,8 %, olanzapin 4,4 %) in antidepresivi – 25,8 % (sertralin 5,9 %, mirtazapin 3,9 %). Povezanost med predpisovanjem in zastrupitvami smo dokazali pri podskupinah antiepileptiki (R=0,9033, p=0,010), antipsihotiki (R=0,8822, p=0,048), hipnotiki in sedativi (R=0,9422, p=0,017) ter anksiolitiki (R=0,9204, p=0,027). Med posameznimi učinkovinami smo to povezanost dokazali pri zolpidemu (R=0,8907, p=0,043), risperidonu (R=0,8940, p=0,041) in alprazolamu (R=0,9063, p=0,034). Z izvedeno raziskavo smo prvič v Sloveniji izvedli analizo povezanosti predpisovanja in zastrupitev s psihotropnimi zdravili. V prihodnosti bi bilo smiselno podobno raziskavo izvesti za daljše časovno obdobje.20232023-01-05 08:45:02Magistrsko delo/naloga143642sl