<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143590"><dc:title>Ozaveščenost o diastazi preme trebušne mišice med nosečnicami in njeni obravnavi med nosečnostjo in po porodu</dc:title><dc:creator>Gaser,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šćepanović,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>diastaza recti abdominis</dc:subject><dc:subject>nosečnice</dc:subject><dc:subject>mišica transversus abdominis</dc:subject><dc:subject>ozaveščenost</dc:subject><dc:description>Uvod: Prekomeren razmik premih trebušnih mišic vzdolž bele črte imenujemo diastaza recti abdominis (DRA). DRA se najpogosteje pojavi pri ženskah v času nosečnosti in po porodu. Normalen je vsak razmik, brez izbočenosti/grebena nad, pod ali v predelu popka, manjši od 2,5 cm. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti ozaveščenost nosečnic o DRA ter njeni obravnavi med nosečnostjo in po porodu. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, ki je bila pridobljena s kritičnim pregledom znanstvene in strokovne literature o DRA. V drugem delu diplomskega dela je bila izvedena kvantitativna raziskava. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je imel 33 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Vprašalnik je bil objavljen na portalu EnKlik Anketa. Rezultati: Od 241 nosečnic, ki so v celoti izpolnile vprašalnik, jih je 91 % že slišalo za DRA. Največ nosečnic (24 %) je informacije o DRA pridobilo s pomočjo socialnih omrežji. Veliki večini nosečnic (59 %) v času nosečnosti nihče ni preveril DRA. Prav tako je le petina nosečnic vedela, da imajo možnost fizioterapevtske obravnave v primeru odkrite DRA v nosečnosti in/ali po porodu. Polovica nosečnic je bila zmerno telesno dejavnih vsaj 3-krat na teden, le malo pa jih je v svojo telesno dejavnost redno vključevalo vaje za mišico transversus abdominis (9 %) in mišice medeničnega dna (19 %). Mann-Whitneyev U test ni pokazal statistično značilnih razlik v znanju o DRA med nosečnicami z zdravstveno izobrazbo in brez nje (p = 0,07) ter med nosečnicami, ki so prvič noseče in tistimi, ki so bile že večkrat noseče (p = 0,1). S hi-kvadrat testom smo ugotovili statistično značilno razliko v telesni vadbi med nosečnicami, ki so prvič noseče in med tistimi, ki so bile noseče že večkrat (p = 0,01). Razprava in zaključek: Rezultati naše raziskave so pokazali, da je velika večina nosečnic že slišala za DRA, vendar je zelo malo nosečnic informacije pridobilo od usposobljenih zdravstvenih delavcev. Čeprav je DRA zelo pogost pojav v nosečnosti in po porodu, se DRA še vedno le redko preveri. Redkokatera nosečnica v naši raziskavi je vedela, da ima v primeru težav z DRA možnost fizioterapevtske obravnave. Na DRA bi morali dati večji poudarek v preventivnem zdravstvenem varstvu nosečnic.</dc:description><dc:publisher>[A. Gaser]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-29 07:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143590</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
