<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143543"><dc:title>Pomen uličnega dela na Javnem zavodu Mala Ulica za življenjsko odpornost otrok</dc:title><dc:creator>Šubic,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorc-Maver,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladinsko delo</dc:subject><dc:subject>ulično delo</dc:subject><dc:subject>življenjska prožnost in odpornost</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>preventivne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>psihosocialno zdravje</dc:subject><dc:description>Otrok se razvija v interakciji s svojim okoljem in kontekstom, v katerem živi. V 
življenjskem okolju so prisotni različni varovalni dejavniki in dejavniki tveganja, ki 
oblikujejo otrokovo življenjsko prožnost in odpornost. Zadnja je gonilo, ki človeku 
pomaga, da v stresnih okoliščinah mobilizira svoje notranje in zunanje vire moči ter se 
tako konstruktivno loti reševanja težave, v kateri se je znašel.
Nizka življenjska prožnost in odpornost je ob hkratnih obremenilnih situacijah lahko 
razlog za razvoj psihosocialnih stisk in odklonskega vedenja. Ugodni in neugodni 
vplivi, ki jo pogojujejo, so med seboj v stalni interakciji. Izhajajo iz posameznikovih 
individualnih značilnosti, njegove družine, šolskega in širšega okolja. Postmoderna 
družba je s sabo prinesla mnogo sprememb, ki vplivajo na vsa našteta področja, kljub 
temu pa krivdo za neuspehe nalaga posamezniku, kar še poglablja njegove stiske. 
Strokovnjaki neugodnih vplivov sicer ne morejo vedno odstranjevati, lahko pa v 
otrokovo življenje uvajajo nove varovalne dejavnike in krepijo že obstoječe. 
Ena izmed zunajinstitucionalnih oblik pomoči, ki se izvajajo v življenjskem prostoru in 
prek katerih socialni_e pedagogi_nje lahko pridobijo celosten pogled v otrokovo okolje 
in področja, iz katerih izvirajo varovalni dejavniki in dejavniki tveganja, ki nanj vplivajo, 
je ulično delo. 
Cilj uličnega dela je preventivna dejavnost, zmanjševanje tveganj v skupnosti in 
ponudba pomoči tistim, ki do nje težje dostopajo. Javni zavod Mala ulica je zaznal, da
je eno izmed območij, kjer bi ulično delo lahko pripomoglo k psihosocialnemu zdravju 
otrok, blokovsko naselje Celovški dvori v Ljubljani, ter tam začel izvajati ulično delo.
V magistrskem delu obravnavam dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, ki se 
pojavljajo pri otrocih, ki živijo na omenjenem območju, analiziram, kako otroci in 
ulični_e delavci_ke doživljajo ulično delo, ter ugotavljam, kako lahko z uličnim delom 
uvajamo nove varovalne dejavnike oziroma krepimo življenjsko prožnost in odpornost 
otrok. 
Cilj moje raziskave je bila analiza izvajanja uličnega dela na območju blokovskega 
naselja Celovški dvori, ki ga izvaja Javni zavod Mala ulica, z vidika dejavnikov, ki 
vplivajo na življenjsko prožnost in odpornost. Želela sem namreč ugotoviti, kako lahko 
ulično delo k tej pripomore.
Izkazalo se je, da je pri otrocih na raziskovanem območju prisotnih mnogo dejavnikov 
tveganja, ki drug drugega pogojujejo in se medsebojno povezujejo. Ulični_e 
delavci_ke s svojo prisotnostjo spontano krepijo nekatere varovalne dejavnike, vendar 
bi bilo zaradi velikega manka teh smiselno dejavnosti bolje načrtovati v smeri uvajanja 
novih dejavnikov in tako krepiti življenjsko prožnost in odpornost otrok, s katerimi 
delajo.</dc:description><dc:publisher>[M. Šubic]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-24 08:30:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143543</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
