Učinek stabilizacijskih vaj pri pacientih z adolescentno idiopatsko skoliozo - pregled literatureTrček, Eva (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Petrič, Maja (Komentor) Hiti, Nina (Recenzent) diplomska delafizioterapijaskoliozaadolescentna idiopatska skoliozaCobbov kotkonzervativno zdravljenjestabilizacijska vadbaUvod: Najpogostejša strukturna deformacija hrbtenice je skolioza. Pri nekaterih pacientih je mogoče določiti osnovni vzrok skolioze, vendar pa vzrok pri večini skolioz ni znan. Izraz idiopatska skolioza se nanaša na paciente, pri katerih ne najdemo jasnega vzroka bolezni. Adolescentna idiopatska skolioza je najpogostejša idiopatska skolioza, ki jo diagnosticiramo kadar je Cobbov kot na rentgenskem posnetku večji od 10°. Dejavniki ki napovedujejo povečanje patološke krivine hrbtenice so: zrelost (kronološka starost, menarha, skeletna zrelost, Risserjev znak), velikost, tip in lokacija krivine. Cilj konservativnega kot tudi operativnega zdravljenja skolioze je preprečiti napredovanje ukrivljenosti hrbtenice. Kot pomemben del konservativnega zdravljenja so se izkazale tudi stabilizacijske vaje, ki se pogosto uporabljajo pri zdravljenju adolescentne idiopatske skolioze. Namen: Namen diplomskega dela je, na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature, ugotoviti učinkovitost stabilizacijskih vaj pri pacientih z adolescentno idiopatsko skoliozo. Metode dela: Raziskave so bile izbrane v elektronski podatkovni zbirki PubMed s ključnimi besedami »adolescent scoliosis AND stabilization exercise«. Izbrane so bile raziskave, ki so ustrezale sledečim vključitvenim merilom: članki s prosto dostopnim celotnim besedilom, raziskave, ki so bile objavljene po letu 2012, randomizirane kontrolirane raziskave, raziskave, v katerih so ocenjevali učinkovitost stabilizacijskih vaj pri pacientih z adolescentno idiopatsko skoliozo. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih pet raziskav. V štirih raziskavah je bila učinkovitost stabilizacijske vadbe primerjana z drugo obliko vadbe (za skoliozo specifične fizioterapevtske vaje, vaje za osnovno zavedanje telesa, Schroth pristop), v eni raziskavi pa sta bili primerjani nadzorovana, vodena stabilizacijska vadba s strani strokovnjaka in nenadzorovana stabilizacijska vadba, izvajana samostojno v domačem okolju. V večini izbranih raziskav so ugotovili statistično značilno izboljšanje rezultatov meritev rotacije trupa s skolimetrom, Cobbovega kota, intenzitete bolečine, kakovosti življenja, vizualnega in haptičnega zaznavanja, zaznavanja položaja telesa, subjektivne zaznave deformacije trupa in izboljšanje periferne mišične moči. Večinoma so bile v teh raziskavah ugotovljene statistično značilne izboljšave znotraj posameznih intervencijskih skupin. Vse raziskave pa niso pokazale statistično značilnih razlik med različnimi vadbenimi pristopi, zato je potrebno nadaljnje raziskovanje. Razprava in zaključek: Rezultati pregledanih raziskav kažejo, da ima stabilizacijska vadba pozitivne učinke pri zmanjševanju intenzitete bolečine, povezane s skoliozo, preprečuje napredovanja skolioze, zmanjša asimetrijo in deformacijo hrbtenice ter vpliva na kakovost življenja posameznika s skoliozo. V prihodnjih raziskavah bi bilo potrebno upoštevati naslednja priporočila: vključiti večje število preiskovancev, daljše vadbene programe, uporabiti enotna merilna orodja za vrednotenje rezultatov in spremljati dolgoročne vplive vadbe.[E. Trček]20222022-12-24 07:45:53Diplomsko delo/naloga143538sl