<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143535"><dc:title>Čuječnost in študenti babištva</dc:title><dc:creator>Turin,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>pozornost</dc:subject><dc:description>Uvod: Biti čuječ pomeni, da se zavedaš svojega doživljanja, tako notranjega kot zunanjega dogajanja. Biti čuječ je duševna sposobnost vsakega izmed nas. Čuječnost je tudi skupek tehnik in metod, s katerimi lahko krepimo naše zavedanje ter pozornost. Gre za spretnost, ki jo lahko z rednim izvajanjem določenih vaj krepimo. Biti čuječ pri opravljanju svojega dela je zelo pomembno. Da se zavedaš natanko, kaj počneš v določenem trenutku in si z glavo pri stvari, v zdravstvu lahko zmanjša možnost napak in izboljša kakovost dela. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati čuječnost in ugotoviti, ali študenti babištva Zdravstvene fakultete Ljubljana poznajo čuječnost ter ali uporabljajo tehnike za krepitev čuječnosti. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo pregleda strokovne literature, v nadaljevanju pa smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, kjer smo podatke zbirali med vsemi študenti babištva na Zdravstveni fakulteti Ljubljana, s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, izdelanim z orodjem 1Ka, v katerega je bila vključena tudi validirana lestvica o čuječnosti. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 58 od 67 študentov babištva, ki obiskujejo Zdravstveno fakulteto v Ljubljani (86,6 % odziv). 12 % anketiranec je označilo, da izraza čuječnost ne pozna, 79 % jih je označilo, da je za izraz čuječnost že slišalo, vendar niso prepričani, da ga razumejo in 9 % študentov babištva je označilo, da izraz čuječnost pozna in razume. Na podlagi definicije ocenjujemo, da si je le 20 študentov babištva (34 %) izraz čuječnost pravilno razlagalo. Povprečna ocena po lestvici čuječe pozornosti in zavedanja (ang. Mindful Attention Awareness Scale – MAAS) vseh letnikov študentov babištva skupaj, je bila 3,2, kar kaže na to, da bi se čuječnost pri študentih babištva dalo še izboljšati. Tudi anketiranci v večini menijo, da bi jim znanje čuječnosti pomagalo in bi lahko bilo vključeno v študijski program. Razprava in zaključek: Za delo v zdravstvu je čuječnost izjemnega pomena. V prihodnosti bi bilo smiselno raziskati kratkoročno in dolgoročno učinkovitost izvajanja tehnik čuječnosti in oceniti njihov vpliv na delovanje študentov babištva, predvsem na klinični praksi.</dc:description><dc:publisher>[L. Turin]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-24 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143535</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
