Izboljšanje dostopnosti in antioksidativne aktivnosti vezanih fenolnih spojin iz semen pire (Triticum spelta L.) z izbranimi biotehnološkimi procesiMencin, Marjeta (Avtor) Terpinc, Petra (Mentor) piravezane in ekstraktibilne fenolne spojineantioksidativna aktivnostkaljenjefermentacijaencimska obdelavaabiotski stresbiološka dostopnostznotrajcelična oksidacijain vitro gastrointestinalna prebavaV doktorski disertaciji smo preučili vpliv različnih biotehnoloških procesov (kaljenja, fermentacije, encimske obdelave) na vsebnost in dostopnost ekstraktibilnih in vezanih fenolnih spojin v semenih pire in na njihovo in vitro ter in vivo antioksidativno aktivnost. Glavne identificirane fenolne spojine v pirinih semenih so bile ferulna, p-kumarna, kavna in p-hidroksibenzojska kislina. Pri iskanju optimalnih pogojev abiotskega stresa med kaljenjem semen za čim večji prirast fenolov, je kaljenje pri povečani slanosti in osmolarnosti brez aplicirane mehanske poškodbe najbolj povečalo vsebnost fenolnih spojin in izboljšalo njihovo antioksidativno aktivnost. Kombiniranje različnih biotehnoloških procesov predstavlja bistveno učinkovitejši način za povečanje vsebnosti fenolnih spojin kot posamezen proces. Največjo absolutno vsebnost ekstraktibilnih in vezanih posameznih fenolnih kislin smo določili v kaljenih semenih, fermentiranih s S. cerevisiae. Nadalje je obdelava kaljenih in fermentiranih semen s petimi hidrolitičnimi encimi znatno povečala vsebnost ekstraktibilnih fenolnih spojin, hkrati pa je imela negativen vpliv na vsebnost vezanih fenolnih spojin. Fenolne spojine iz kaljenih semen niso zaščitile modelnega organizma S. cerevisiae pred oksidacijo, medtem ko je večina ekstraktibilnih fenolnih spojin iz fermentiranih in encimsko obdelanih semen znižala znotrajcelično oksidacijo. Večji celični privzem fenolnih spojin ne pomeni nujno tudi večje antioksidativne aktivnosti in vivo, poleg količine je pomembna tudi oblika fenolnih spojin, ki vstopajo v celico. Rezultati kažejo na spremembe v sestavi ekstraktov med simulirano in vitro prebavo, saj so antioksidanti istega ekstrakta pokazali drugačen odziv proti različnim prostim radikalom v primerjavi z neobdelanimi semeni. Največjo vsebnost biološko dostopnih fenolnih spojin smo ugotovili v kaljenih semenih, fermentiranih s S. cerevisiae. Izgube fenolnih spojin po prebavi so bile velike, kljub temu pa so biološko obdelana semena imela še vedno znatno večjo vsebnost fenolnih spojin v primerjavi z neobdelanimi semeni.[M. Mencin]20222022-12-24 07:15:37Doktorsko delo/naloga143528sl