<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143524"><dc:title>Ovrednotenje vpliva genetskih sprememb na fenotip zaporedno uporabljene pivske kvasovke Saccharomyces pastorianus</dc:title><dc:creator>Ulaga,	Marjeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čadež,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tome,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces pastorianus</dc:subject><dc:subject>kloni zaporedne uporabe</dc:subject><dc:subject>ječmenova pivina</dc:subject><dc:subject>fermentacija</dc:subject><dc:subject>kinetika</dc:subject><dc:subject>specifična hitrost rasti</dc:subject><dc:subject>primerjava genomov</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil raziskati raziskati fenotipske prilagoditve genetsko raznolikih klonov seva S. pastorianus WS34/70, izoliranih iz zaporednih fermentacij piva. Predhodne študije so pokazale, da med zaporedno uporaba kvasovk v fermentaciji piva nastanejo točkovne mutacije in strukturne spremembe kromosomov, kar privede do genetsko heterogene biomase. Iz predhodnih poskusov, pri katerih so raziskovalci pridobili morfološko različne klone kvasovk iz 31-krat zaporedno uporabljene biomase, smo v našem magistrskem delu primerjali specifično hitrost rasti teh klonov v ječmenovi pivini in gojiščih z maltozo in maltotriozo kot edinima viroma ogljika. Ugotovili smo, da so imeli kloni večkrat zaporedno uporabljene biomase večje specifične hitrosti rasti v primerjavi s prvo generacijo zaporedno uporabljene biomase. Določili smo tudi kinetiko in hitrost fermentacije ječmenove pivine z merjenjem mase oddanega CO2, ter sposobnost pretvorbe sladkorjev pivine v etanol z analizo HPLC. Z rezultati smo potrdili predvidevanje, da so kloni iz zaporednih fermentacij bolje fermenirali pivino kot starševski sev WS34/70. Kljub temu se je učinkovitost fermentacije pivine klonov iste zaporedne uporabe razlikovala, kar nakazuje, da je v pivini fenotipsko heterogena populacija kvasovk. V drugem delu smo s poravnavo genoma primerjali genom seva S. pastorianus WS34/70 linije Frohberg z genomom seva S. pastorianus CBS 1483 in določili gene, ki jih sev WS34/70 nima v primerjavi s sevom CBS 1483. Ugotovili smo, da ti geni funkcionalno sodijo med gene, ki so  povezani s flokulacijo in gene, ki so povezani z odpornostjo proti oksidativnemu stresu.</dc:description><dc:publisher>[M. Ulaga]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-24 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143524</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
