<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143492"><dc:title>Prehrana, telesna sestava in zmogljivost skupine profesionalnih nogometašev v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Levec,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehrana športnikov</dc:subject><dc:subject>nogometaši</dc:subject><dc:subject>prehranski vnos</dc:subject><dc:subject>sestava telesa</dc:subject><dc:subject>zmogljivost</dc:subject><dc:description>Neoptimalna prehrana lahko vpliva na nogometno neuspešnost ter zdravstvene zaplete. To je prva raziskava prehranskega statusa slovenskih profesionalnih nogometašev. Analizirali smo prehranski vnos nogometašev v pripravljalni fazi sezone in preučili, če obstaja povezava med prehranskim vnosom ter sestavo telesa in telesno zmogljivostjo. V raziskavi je sodelovalo 23 nogometašev s povprečno starostjo 24 let. Pusto telesno maso (FFM) in maščobno telesno maso (TM) smo izmerili bioelektrično impedančno vektorsko analizo. Nogometaši so izpolnili tri dnevni dnevnik prehranjevanja in telesne dejavnosti. Prehranske dnevnike smo analizirani v programu PRODI, rezultate pa primerjali z nacionalnimi referenčnimi vrednostmi in prehranskimi priporočili Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA). Energijsko razpoložljivost smo izračunali iz podatkov o energijskem vnosu (EV), energijskih porabi za telesno dejavnost in FFM. Za statistično analizo smo uporabili Wilcoxonov test vsote rangov, Welchov T test, enostranski t-test, Shapiro-Wilkov test ter Pearsonov koeficient korelacije (r). Energijska razpoložljivost in povprečni vnos ogljikovih hidratov sta bila nižja od priporočil UEFA (&lt; 40 kcal/kg FFM; &lt; 4 g/kg TM). Vnos beljakovin (1,8 ± 0,5 g/kg TM) in maščob (34,7 ± 5,2 %) je bil glede na priporočila UEFA (1,6–2,2 g/kg TM; 20–35 %) ustrezen. Neustrezen je bil vnos nasičenih maščob (10,5 ± 3,8 % celodnevnega EV), vlaknin (27,4 ± 10,2 g), kalcija (964,2 ± 298,8 mg) in vitamina D (4,1 ± 3,1 µg). Pokazali smo negativno korelacijo med deležem maščobne mase in vnosom ogljikovih hidratov (p = 0,032) ter pozitivno korelacijo med vnosom beljakovin in deležem FFM (p = 0,049). 15 nogometašev je sodelovalo v drugem delu raziskave, v meritvi telesne zmogljivosti s Cooperjevim testom na tekalni stezi. Pokazali smo negativno korelacijo med pretečeno razdaljo ter deležem energije iz maščob (p = 0,037). Naša raziskava poudarja potrebo po ureditvi prehranskih navad profesionalnih nogometašev.</dc:description><dc:publisher>[J. Levec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-23 07:15:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143492</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
