<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143491"><dc:title>Vpliv izbranih polimorfizmov v genih za antioksidativne encime in provnetne dejavnike na razvoj cerebralne paralize po neonatalni hipoksično-ishemični encefalopatiji</dc:title><dc:creator>Esih,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rener Primec,	Zvonka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goričar,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hipoksično-ishemična-encefalopatija</dc:subject><dc:subject>cerebralna paraliza</dc:subject><dc:subject>oksidativni stres</dc:subject><dc:subject>vnetje</dc:subject><dc:subject>polmorfizmi</dc:subject><dc:subject>novorojenček</dc:subject><dc:subject>terapevtska hipotermija.</dc:subject><dc:description>Neonatalna hipoksično-ishemična encefalopatija (HIE) je posledica obporodnega pomanjkanja kisika v osrednjem živčevju ter je eden najbolj pogostih vzrokov za trajno nevrološko okvaro otrok. Pri nekaterih otrocih se kasneje razvije cerebralna paraliza (CP). Pri HIE pride do povečanega nastanka reaktivnih kisikovih spojin in aktivacije vnetnih procesov. Genetska variabilnost v teh poteh bi lahko vplivala na nastanek CP po HIE. V raziskavi smo se osredotočili na pogoste polimorfizme v ključnih genih, ki sodelujejo pri antioksidativni obrambi in pri vnetnem odgovoru po HIE. Vključili smo 90 otrok z zmerno in hudo HIE. S kompetitivnim alelno-specifičnim PCR smo določili polimorfizme v izbranih genih za antioksidativne encime (SOD2 rs4880, CAT rs1001179, GPX1 rs1050450) in provnetne dejavnike (NLRP3 rs35829419, CARD8 rs2043211, IL1B rs1143623, IL1B rs16944, IL1B rs1071671, TNF rs1800629). Pri otrocih, ki so bili zdravljeni s TH in so po rojstvu opravili MR slikanje glave, je bila stopnja možganske okvare opredeljena po klasifikaciji Rutheford. Povezanost polimorfizmov z razvojem CP po HIE in z izidom na MR smo analizirali z uporabo standardnih statističnih testov. Povezave med izbranimi polimorfizmi in nastankom CP nismo dokazali. V skupini otrok, ki ni bila zdravljena s TH, je bil polimorfen alel NLRP3 rs35829419 nominalno značilno povezan z večjim tveganjem za nastanek CP (p = 0,034). V skupini, zdravljeni s TH, pa preučevani polimorfizmi niso bili povezani s pojavom CP. V skupini, zdravljeni s TH, je bil polimorfni alel CARD8 rs2043211 nominalno značilno povezan z normalno/blago možgansko poškodbo na MR glave (p = 0,040), IL1B rs1143623 C alel pa je bil nominalno povezan z zmerno/hudo možgansko poškodbo na MR (p = 0,040). Hipoteze, da so polimorfizmi v izbranih genih povezani s pojavom CP po HIE, nismo potrdili. Vpliv polimorfizmov na izid po HIE je bil do sedaj slabo poznan, zato rezultati predstavljajo izhodišče za nadaljnja raziskovanja na tem področju z večjim številom preiskovancev.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-23 07:15:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143491</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
