<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143453"><dc:title>Vloga cisteinske peptidaze katepsina X pri polarizaciji celic mikroglije</dc:title><dc:creator>Verbič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bolčina,	Lara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroglija</dc:subject><dc:subject>polarizacija</dc:subject><dc:subject>vnetje</dc:subject><dc:subject>katepsin X</dc:subject><dc:subject>zaviralec katepsina X</dc:subject><dc:description>Celice mikroglije so glialne celice centralnega živčnega sistema (CŽS), podobne makrofagom, ki vzdržujejo homeostazo možganov in so ene izmed najpomembnejših prirojenih celic imunskega sistema v CŽS. Pod vplivom patoloških in imunoloških dražljajev pride do polarizacije mikroglije v pro-vnetni fenotip M1, ki spodbuja procese nevrovnetja ali proti-vnetni fenotip M2, ki izkazuje zaščitno delovanje v možganih. Cisteinski katepsini, ki jih sprošča polarizirana mikroglija M1, so vse bolj prepoznani kot pomembni vnetni dejavniki, ki sprožijo signalne poti, kar vodi v poslabšanje nevrovnetja. Med njimi je cisteinska peptidaza katepsin X, ki je že bila prepoznana kot patogeni dejavnik nevrodegeneracije, povzročene z vnetjem. V okviru magistrske naloge smo želeli ovrednotiti vlogo katepsina X pri polarizaciji celic mikroglije. Najprej smo postavili celični model polarizirane mikroglije z uporabo celične linije BV2, kjer smo pokazali vpliv stimulacije z lipopolisaharidom (LPS), interferonom-γ (IFN-γ), interlevkinom-4 (IL-4) in IL-13 na usmeritev polarizacije mikroglije. Pri tem sta LPS in IFN-γ povzročila polarizacijo mikroglije v fenotip M1, kar smo pokazali s povišano ravnjo pro-vnetnih dejavnikov. Po drugi strani sta citokina IL-4 in IL-13 spodbudila polarizacijo v smeri fenotipa M2, kar smo potrdili z označevalci proti-vnetnega stanja. Nadalje smo opredelili izražanje, aktivnosti in vezikularno lokalizacijo katepsina X v stimuliranih celicah BV2. Stimulacija z LPS in IFN-γ je povišala znotrajcelično izražanje katepsina X, kar smo pokazali s pomočjo prenosa western, in hkrati znižala njegovo aktivnost zaradi sproščanja zrele oblike katepsina X iz celic mikroglije ter zmanjšala njegovo znotrajcelično lokalizacijo v lizosomih, ki smo jo določili s konfokalno mikroskopijo. Pri tem IL-4 in IL-13 na izražanje, aktivnost in lokalizacijo katepsina X nista imela vpliva. V zadnjem delu magistrske naloge smo vrednotili še vpliv ireverzibilnega zaviralca katepsina X, AMS36, na polarizacijo mikroglije. Pokazali smo, da je AMS36 z zaviranjem katepsina X po stimulaciji z LPS in IFN-γ preprečil polarizacijo mikroglije v fenotip M1, kar se je odražalo v upadu ravni pro-vnetnega dejavnika NO, medtem ko je pri stimulaciji celic BV2 z IL-4 in IL-13 spodbudil polarizacijo mikroglije v fenotip M2, kar smo pokazali s povečano aktivnostjo arginaze-1 in izražanjem označevalca CD206, ki sta značilna za polarizirano mikroglijo M2. Pridobljeni rezultati nakazujejo, da ima katepsin X pomembno vlogo pri polarizaciji mikroglije v pro-vnetni fenotip M1 oziroma proti-vnetni fenotip M2 in predstavlja potencialno terapevtsko tarčo za preprečevanje in zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni, povezanih s prekomernim vnetjem.</dc:description><dc:publisher>[K. Verbič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-21 09:41:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143453</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
