<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143449"><dc:title>Vpliv prijateljskih poravnav v zvezi s 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah na učinkovito izvrševanje Konvencije na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji</dc:title><dc:creator>Pirnovar,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>EKČP</dc:subject><dc:subject>ESČP</dc:subject><dc:subject>prijateljska poravnava</dc:subject><dc:subject>enostranska izjava</dc:subject><dc:subject>pravica do sojenja v razumnem roku</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Srbija</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:subject>Lukenda.</dc:subject><dc:description>Trenutna politika Evropskega sodišča za človekove pravice zasleduje široko uporabo mehanizmov alternativnega reševanja sporov. Leta 2019 se je v postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice uvedlo obvezno 12-tedensko fazo pogajanj za sklenitev prijateljske poravnave. Če vlagatelj poravnave ne sprejme, lahko država še vedno izda enostransko izjavo, ki pomeni zaključek postopka pred Sodiščem ne glede na to, če se vlagatelj z vsebino izjave strinja. Kritika tega pristopa je, da omogoča poravnave v primerih, kjer prihaja do hudih sistemskih kršitev konvencijskih pravic. Magistrsko diplomsko delo zato obravnava kršitve pravice do sojenja v razumnem roku iz 1. odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj je zoper Slovenijo v preteklosti že bila izdana pilotna sodba, ki je prepoznala sistemsko kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Slovenija je sprejela ukrepe, ki bi preprečili nadaljnje kršitve te pravice, sledilo je tudi več poravnav. Magistrsko diplomsko delo zato primerja situacijo v dveh družbeno primerljivih državah, kjer se pojavljajo kršitve pravice sojenja v razumnem roku – Srbiji in na Hrvaškem. Zoper obe državi je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo nekaj sodb, kjer je prepoznalo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, večina zadev pa je bila poravnanih. Primerjava učinkovitosti Evropske konvencije o človekovih pravicah na področju sojenja v razumnem roku se izvaja glede na sprejete poravnave v vseh treh  državah in primerja z zbranimi podatki o dejanskem stanju v teh državah. Na takšen način se v magistrskem diplomskem delu ugotavlja, če obstaja korelacija med manjšo učinkovitostjo konvencije in številom sklenjenih poravnav na področju kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-21 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143449</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
