<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143434"><dc:title>Stroški in napake v anketi Turistična potovanja domačega prebivalstva</dc:title><dc:creator>Bučar,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vehovar,	Vasja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Seljak,	Rudolf	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>relativna srednja kvadratna napaka</dc:subject><dc:subject>stroški raziskovanja</dc:subject><dc:subject>kombinirani načini zbiranja podatkov</dc:subject><dc:subject>anketne napake</dc:subject><dc:description>Stroški izvedbe ankete (statističnega raziskovanja) so pogosto odločilni dejavnik pri izboru načrta raziskovanja, hkrati pa zanje nimamo veliko razdelanih instrumentov za obravnavo, vsaj če primerjamo z napakami v anketi, ki so v statistični stroki zelo podrobno razdelane.
Stroški ankete omejijo nabor raziskovalnih načrtov in velikost vzorca, zato pomembno prispevajo tudi k tveganju za nastanek anketnih napak. V magistrskem delu obravnavamo problem povezovanja stroškov in napak na primeru ankete Turistična potovanja domačega prebivalstva, ki jo izvaja Statistični urad Republike Slovenije (SURS). 

SURS je za referenčno obdobje 3. četrtletje 2021 podatke o turističnih potovanjih zbiral na dveh neodvisnih vzorcih. Poleg z rednim kombiniranim spletnim in telefonskim načinom je podatke zbiral tudi na neodvisnem vzorcu, in sicer z računalniško podprtim osebnim anketiranjem na terenu. V magistrskem delu smo analizirali razlike v točnosti anketnih ocen, hkrati pa smo izračunali tudi stroške izvedbe obeh anket. Na tej osnovi smo
ocenili, kateri raziskovalni načrt ima nižjo relativno srednjo kvadratno napako (rMSE), ki je običajno merilo za točnost ocen znotraj predpostavljene fiksne stroškovne omejitve. Ker ima vsaka statistika drugačno vrednost rMSE, smo analizo izvedli na naboru petih ključnih ciljnih spremenljivk obravnavane ankete. Kjer za ključne statistike nimamo znane prave populacijske vrednosti, smo relativno srednjo kvadratno napako izračunali s pomočjo
simulacij. Dodatno smo rMSE izračunali še za tri statistike, za katere je obstajala primerljiva registrska populacijska vrednost. 

Cilj magistrskega dela je bil torej ugotoviti razlike v točnosti ocen, zbranih s kombiniranim, spletnim in telefonskim anketiranjem ter neodvisnim enonačinskim, terenskim anketiranjem v statističnem raziskovanju Turistična potovanja domačega prebivalstva; izdelati model za oceno stroškov primerjanih raziskovalnih načrtov in poiskati optimalni raziskovalni načrt, glede na stroške in točnost ocen.

S primerjavo vzorčnih ocen obeh raziskovalnih načrtov smo ugotovili, da je razlika, pri štirih od petih, obravnavanih ključnih statistik statistično značilna. 
Pri treh statistikah, kjer imamo zunanjo populacijsko vrednost iz registra, se je pri vseh treh za bolj točno oceno izkazala vzorčna ocena kombiniranega načrta. 
Z oceno stroškov smo ugotovili, da so stroški izvedbe kombiniranega, spletnega in telefonskega, raziskovanja na enoto izpolnjenega vprašalnika nižji kot stroški enonačinskega, terenskega raziskovanja. S primerjavo rezultatov vseh osmih obravnavanih statistik smo ugotovili, da je na podlagi naših kriterijev bolj primeren kombiniran raziskovalni načrt.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-20 14:55:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143434</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
