<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143432"><dc:title>Fotokatalitska razgradnja petih modelnih farmacevtskih učinkovin z Ni-oplaščenim ZnO</dc:title><dc:creator>Rupnik,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrenčič Štangar,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ZnO</dc:subject><dc:subject>fotokataliza</dc:subject><dc:subject>farmacevtske učinkovine</dc:subject><dc:subject>BPA</dc:subject><dc:description>Prisotnost farmacevtskih učinkovin v okolju povzroča vse večjo zaskrbljenost, saj se proizvodnja in poraba le-teh iz leta v leto povečuje. Posledično se povečuje tudi njihovo izločanje v okolje. Običajne metode čiščenja na čistilnih napravah pri odstranjevanju zdravilnih učinkovin niso uspešne, zato so se raziskave osredotočile na sklopitev biološkega in kemijskega čiščenja z naprednimi oksidacijskimi procesi, med katere uvrščamo tudi fotokatalitsko razgradnjo. V heterogeni fotokatalizi se je ZnO zaradi svojih edinstvenih fizikalnih in kemijskih lastnosti izkazal kot potencialno učinkovit fotokatalizator. Diplomsko delo obsega hidrotermalno sintezo nanodelcev ZnO, oplaščevanje le-teh s klastri niklja in nadaljnjo kalcinacijo, z namenom optimizacije ter primerjave fotokatalitskih učinkovitosti pripravljenih materialov pri razgradnji farmacevtskih učinkovin. Pripravljene fotokatalizatorje sem za potrditev uspešnosti sinteze karakterizirala z različnimi tehnikami. Preučevala sem fotokatalitsko razgradnjo petih modelnih farmacevtskih učinkovin, in sicer sulfametoksazola, fenitoina, naproksena, ibuprofena in diklofenaka, saj se le-ti v odpadnih vodah pojavljajo v relativno visokih količinah. Za primerjavo njihove obstojnosti z obstojnostjo hormonskih motilcev, ki v okolju prav tako vzbujajo skrb, sem raziskala tudi fotokatalitsko razgradnjo dobro poznanega hormonskega motilca − bisfenola A. Fotokataliza poteka le ob prisotnosti svetlobe, zato sem primerjala tudi razliko v učinkovitosti razgradnje, če kot vir svetlobe uporabim ultravijolično ali vidno svetlobo. Kot pričakovano se je za najbolj učinkovit fotokatalizator izkazal z nikljem oplaščen ZnO, saj oplaščevanje z nikljem zmanjša hitrost rekombinacije nabojev in poveča aktivnost. Dodatno kalciniranje le-tega pa zaradi povečanja velikosti delcev povzroči zmanjšanje aktivnosti. Fotokataliza ob prisotnosti ultravijolične svetlobe se je izkazala za veliko bolj učinkovito.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-20 14:50:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143432</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
