Arheometalurška analiza žlinderŠalehar, Peter (Avtor) Knap, Matjaž (Mentor) Arheometalurgijažlindrazgodovina železarstvarentgenska fluorescencarentgenska difraktometrijaCilj arheometalurgije je vzpostavljanje povezav med arheološkimi ostanki in metalurškimi postopki iz preteklosti. Za interpretacijo je običajno potrebno združiti znanje sorodnih področji, ker le to pripelje do razumevanja arheološkega najdišča, metalurških postopkov in s tem zgodovinskega obdobja. V diplomskem delu smo analizirali vzorce osmih arheoloških ostankov žlinder in ene železove rude. Namen je bil določiti izvor žlindre in pojasnitev morebitnih posebnosti, ki bi se pojavile v rezultatih. Vsaki žlindri smo s pomočjo rentgenske fluorescence (XRF) določili kemično sestavo. Naslednji korak je bila priprava vzorcev za rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). V žlindri prisotne kristalne strukture smo iz difraktogramov, določili z uporabo programskega orodja X’Pert HighScore Plus. Glede na rezultate analiz smo vzorce razdelil v štiri skupine. Železova ruda bobovec ima precej homogeno sestavo in je primarno sestavljena iz hematita. Pri pudlarskih žlindrah smo opazili večje deleže mangana kot pričakovano, kar kaže na uporabo belega grodlja z večjo vsebnostjo mangana oziroma na dodajanje zrcalovine v vložek. V vzorcih plavžnih žlinder smo ugotovili prisotnost melilita, ki je glede na literaturo pogosto najden v žlindrah, ki izvirajo iz plavžnega procesa. Kemično sestavo plavžne žlindre smo ocenili na podlagi štirikomponentnega faznega diagrama. Eno od žlinder smo na podlagi njene sestave indentificirali kot sekundarni produkt pri izdelavi volka. V njej je bil nepirčakovano velik delež aluminija iz česar smo sklepali, da je ruda poleg železovega oksida vsebovala tudi boksit oz. aluminijev oksid.[P. Šalehar]20222022-12-20 09:00:02Diplomsko delo/naloga143408sl