<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143388"><dc:title>Izgube pridelka pri žetvi pšenice (Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol.)</dc:title><dc:creator>Mesarič,	Bogomir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijska mehanizacija</dc:subject><dc:subject>žetvenik</dc:subject><dc:subject>žetev</dc:subject><dc:subject>spravilo pšenice</dc:subject><dc:subject>izgube pridelka</dc:subject><dc:description>Za žetev pšenice uporabljajo osnovni kmetijski stroj žetvenik. Osnovna opravila žetvenika so neglede na konstrukcijske izvedbe stroja enaka. Žetvenik je sestavljen iz kosilnega, mlatilnega in čistilnega sklopa. Pri vsaki pridelavi in strojnem opravilu prihaja do nekaterih izgub. Izgube pred žetvijo nastajajo zaradi okolja, v katerem je posevek. Žetev je potekala na enaki parceli v 3 ponovitvah in pri dveh različnih višinah žetve. Prva višina je bila žetev 2/3 rastline, kar je med 15 in 20 cm nad tlemi, drugi način je žetev 1/3 rastline, tako imenovana žetev pod klasi in je bila na višini med 40 in 50 cm nad tlemi. Hitrost žetve je bila večja pri žetvi pod klasom in je v povprečju bila za 1,1 km/h višja od žetve 2/3 rastline. Izgube pred žetvijo so bile 1,62 %, kar pomeni 106,5 kg zrnja. Izgube med žetvijo so bile večje pri žetvi pod klasom in so v povprečju vseh žetvenikov bile višje za 0,29 %, lom za 0,36 %, delež primesi v požetem pridelku pa se je povečal 0,35 %. Za 18,5 % hitrejšo časovno spravilo imamo posledično večje izgube pri žetvi, lomu in primeseh.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-18 07:15:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143388</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
