<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143380"><dc:title>Novejše tendence na področju odškodninske odgovornosti za škodo na okolju</dc:title><dc:creator>Tanko,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lutman,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljska škoda</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>Direktiva 2004/35/ES</dc:subject><dc:subject>francoski civilni zakonik</dc:subject><dc:subject>kolektivno varstvo</dc:subject><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>vzpostavitev prejšnjega stanja</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>podnebne tožbe</dc:subject><dc:subject>zavarovanja okoljske odgovornosti</dc:subject><dc:description>Tradicionalno odškodninsko pravo nudi zgolj omejeno varstvo okolju, saj je primarno namenjeno povrnitvi škode, ki nastane posamezniku zaradi posega v pravno varovane dobrine, kot so človekovo življenje, telesna integriteta, zdravje in zasebna lastnina. V primeru okoljske škode pride do posega v okolje (oškodovanec je okolje per se), ki v večini pravnih redov nima pravne subjektivitete (ni nosilec pravic in obveznosti), zato ne more samostojno zastopati svojih interesov v postopku. Magistrsko delo obravnava novejše težnje na področju odgovornosti za okoljsko škodo, ki pridobiva ločen, samostojni prostor v sistemu odškodninske odgovornosti, neodvisen od obstoja škode, ki jo utrpi posameznik. Namen magistrskega dela je prikazati večtirnost pravnih sredstev za povrnitev okoljske škode ter predstaviti tako značilnosti javnopravnega režima odgovornosti, ki obravnava vertikalna pravna razmerja, kot tudi civilnopravnega režima, ki zajema razmerja enakopravnih posameznikov, t. i. horizontalna pravna razmerja. Magistrsko delo poleg slovenske ureditve pravnih sredstev za uveljavljanje varstva okolja (s poudarkom na ureditvi iz Direktive 2004/35/ES) predstavi primerjalnopravne tendence na področju odgovornosti za škodo, ki nastane okolju. Delo podrobneje analizira novo ureditev civilnopravne odgovornosti za okoljsko škodo, kakor jo vzpostavlja francoski civilni zakonik (členi 1246-1252), in se pri tem osredinja na definicijo okoljske škode, načine dokazovanja vzročne zveze, pravna sredstva za povrnitev okoljske škode in določitev aktivne legitimacije. Magistrsko delo kritično ovrednoti slovensko ureditev pravnih sredstev za povrnitev okoljske škode in komentira primernost civilne odgovornosti za okoljsko škodo za slovensko pravo. V primerjalnopravnem kontekstu delo obravnava tudi institut podnebnih tožb (s poudarkom na civilnopravnih vidikih), nove razsežnosti človekovih pravic v luči varovanja okolja in paralelni razvoj alternativnih mehanizmov za povrnitev okoljske škode, zlasti zavarovanj okoljske odgovornosti.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-17 09:00:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143380</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
