Povezanost parametrov telesne sestave in izbranih gibalnih testov pri pripadnikih Slovenske vojskeBedenk, Jan (Avtor) Hadžić, Vedran (Mentor) Kovčan, Bogdan (Komentor) slovenska vojskatelesna sestavamotorični testitelesna zmogljivostUvod: Povišane vrednosti določenih parametrov telesne sestave (delež telesnega maščevja, obseg pasu, ITM…) so povezane z večjim tveganjem za razvoj srčno-žilnih in metabolnih bolezni in prezgodnjo smrtjo. Ti isti parametri posledično lahko vplivajo na slabšanje gibalnih sposobnosti tako otrok kot splošne odrasle populacije zlasti pri poklicih, ki zahtevajo visoko stopnjo telesne pripravljenosti (vojaki, policaji, gasilci…). Vojaški poklic je eden izmed poklicev, kjer se vsakoletno preverja telesna zmogljivost pripadnikov, pogosto pa se v tujini vojake in njihovo telesno pripravljenost klasificira zgolj po vrednostih ITM, medtem, ko se v Sloveniji takšne klasifikacije sploh ne uporablja, kar kaže tudi zelo majhno število raziskav, ki so obravnavale druge parametre telesne sestave na telesno pripravljenost vojakov. Prav zato smo v naši raziskavi preučevali povezanost deleža telesnega maščevja, obsega pasu in razmerja med telesno višino in obsegom pasu poleg ITM z rezultati gibalnih testov testne baterije Slovenske vojske pri pripadnikih SV. Želeli smo ugotoviti, če prihaja do povezanosti, kakšna je ta povezanost in če višje vrednosti posameznega parametra rezultirajo v slabših rezultatih gibalnih testov vojakov. Metode: V raziskavi je sodelovalo 173 pripadnikov SV moškega spola, povprečne starosti 39,9 let. Vsak je opravil antropometrično meritev telesne višine, mase in obsega pasu. Temu je sledil izometričen stisk pesti z dinamometrom z dominantno in nedominantno roko. Po tem se je merjencem izmerilo parametre telesne sestave z bioimpedančno analizo telesa. Za tem so sledili še gibalni testi testne baterije PGS (preverjanje gibalnih sposobnosti). To so bile modificirane sklece, drža v opori na podlateh ter 10 minutni test na cikloergometru. Rezultati: Ugotovili smo statistično značilne razlike (p = ,000) med vsemi parametri telesne sestave in izbranimi gibalnimi testi PGS. ITM – sklece (r = -0,275), drža v opori (r = -0,199, p = ,009), cikloergometer (-0,460); delež telesnega maščevja - sklece (r = -0,510), drža v opori (r = -0,350), cikloergometer (r = -0,609); obseg pasu – sklece (r = -0,530), drža v opori (r = -0,344), cikloergometer (r = -0,577); razmerje telesna višina in obseg pasu – sklece (r = -0,475), drža v opori (r = -0,303), cikloergometer (r = -0,588). Povezanost pri dodanem testu izometričnega stiska pesti je bila r (ITM) = 0,066, p = ,390; r (delež telesnega maščevja) = -0,097, p = ,203; r (obseg pasu) = 0,021, p = ,784; r (razmerje t.višina – obseg pasu) = -0,092, p = ,229. Dodatne primerjave med skupinami (normalne in povišane vrednosti) istega parametra in rezultati gibalnih testov so pokazale statistično značilne razlike (p = ,000) za ITM in cikloergometer; delež telesnega maščevja, obseg pasu in razmerje t.višina – obseg pasu z vsemi gibalnimi testi PGS. Sklep: Raziskava je pokazala, da so vrednosti izbranih parametrov telesne sestave negativno povezane z rezultati gibalnih testov PGS, kar pomeni, da višje vrednosti ITM, deleža telesne maščobe, obsega pasu in razmerja telesne višine in obsega pasu enačijo s slabšimi rezultati sklec, drže v opori in cikloergometrije, medtem ko povezanosti z izometričnim stiskom pesti nismo dokazali. Dodatno je raziskava pokazala, da bodo vojaki s primernim obsegom pasu, deležem telesnega maščevja in razmerjem telesna višina – obseg pasu dosegali v povprečju boljše rezultate kot tisti s prekomernimi vrednostmi, medtem ko do najizrazitejših razlik v rezultatih prihaja pri vojakih, ki so klasificirani kot debeli v primerjavi z vojaki, ki so klasificirani kot primerni ali prekomerni. Vojaki s prekomernim ITM so dosegali slabše rezultate zgolj pri testu cikloergometrije. Z raziskavo smo ugotovili, da bi bilo smiselno uporabiti enega izmed parametrov telesne sestave raziskave kot način klasificiranja pripadnikov SV glede na njihovo telesno in bojno zmogljivost. Vojake bi tako lahko klasificirali v telesno bolj in manj pripravljene skupine, kjer bi slednjo skupino lahko vpeljali v specifičen vadbeni program z namenom izboljšanja vrednosti izbranega parametra in posledično rezultatov gibalnih testov. S tem bi se razlike med skupinami tako v telesni in bojni pripravljenosti verjetno zmanjšale. Najšibkejša povezanost je bila ugotovljena za ITM in rezultati gibalnih testov. Zaradi tega bi bila smiselna uporaba preostalih parametrov telesne sestave, saj imajo le te močnejšo povezanost tako z aerobnimi kot anaerobnimi testi v primerjavi z ITM. Potrebne so nadaljnje raziskave, kjer je poglavitni problem slabo raziskano področje.20222022-12-17 07:15:08Magistrsko delo/naloga143366sl