<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142887"><dc:title>Racionalno načrtovanje in priprava dimernih variant človeškega katepsina B</dc:title><dc:creator>Putar,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novinec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>oligomerizacija</dc:subject><dc:subject>proteinski inženiring</dc:subject><dc:subject>katepsini</dc:subject><dc:description>Namen proteinskega inženiringa je priprava mutantnih proteinov, ki so v primerjavi z 
izvirnikom izboljšani ali kakorkoli modificirani v skladu z našimi potrebami. V okviru 
diplomske naloge smo z racionalnim pristopom proteinskega inženiringa želeli pripraviti 
homodimerno varianto človeškega katepsina B, ki je sicer monomerna papainu podobna 
cisteinska peptidaza. V naravi se proteini namreč nahajajo predvsem v homodimerni in 
homotetramerni obliki zaradi manjše topilu dostopne površine, ki poveča njihovo stabilnost. 
V primeru encimov lahko z oligomerizacijo potencialno izboljšamo njihovo afiniteto do 
substratov in hkrati dosežemo višjo lokalno koncentracijo aktivnih mest.
Z uporabo prostodostopnih bioinformatskih orodij smo identificirali potencialne 
interakcijske ostanke na površini katepsina B ter z molekulskim umeščanjem in silico 
ustvarili model homodimera, ki je v stični površini med podenotama vseboval identificirane 
ostanke. Stično površino smo optimizirali z uvedbo treh hidrofobnih substitucij (H45W, 
N149F in K166W), s katerimi smo izboljšali stabilnost kompleksa ter povečali zakopano 
površino med podenotama. S simulacijami molekulske dinamike smo potrdili, da v vodnem 
topilu načrtan trojni mutant tvori stabilen homodimer.
In silico ugotovitve smo nato želeli ovrednotiti še in vitro. Z mestno-specifično mutagenezo 
smo pripravili tri mutantne zapise za človeški prokatepsin B. Prvi je vseboval mutacijo za 
substitucijo K166W (enojni mutant), drugi K166W ter H45W (dvojni mutant) in tretji
K166W, H45W ter N149F (trojni mutant). Vse tri mutante smo uspešno izolirali v topni 
obliki ter jim po aktivaciji določili njihove Michaelis-Mentenine konstante za sintetični 
substrat Z-FR-AMC (25 °C, 100 mM NaOAc, pH 5,5, 1mM EDTA, 5 mM DTT): 136 ± 10 
µM za enojnega mutanta, 55 ± 6 µM za dvojnega mutanta in 45 ± 4 µM za trojnega 
mutanta. V zadnjem delu diplomske naloge smo z gelsko izključitveno kromatografijo 
poskusili določiti oligomerno stanje aktiviranih mutantov, kjer smo samo za enojnega 
mutanta nedvoumno lahko trdili, da se nahaja v monomerni obliki.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-30 13:05:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142887</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
