<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142861"><dc:title>Določanje ostankov dovoljenih in nedovoljenih drog v površinskih in podzemnih vodah ter njihov vpliv na zelene alge Chlamydomonas reinhardtii</dc:title><dc:creator>Šuštarič,	Ariana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Heath,	Ester	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dovoljene droge</dc:subject><dc:subject>nedovoljene droge</dc:subject><dc:subject>biomarkerji</dc:subject><dc:subject>površinske vode</dc:subject><dc:subject>podzemne vode</dc:subject><dc:subject>alge</dc:subject><dc:subject>ekotoksičnost</dc:subject><dc:subject>tveganje</dc:subject><dc:description>Nedavne raziskave kažejo, da se ostanki dovoljenih in nedovoljenih drog pogosto pojavljajo v površinskih vodah, medtem ko so podzemne vode manj raziskane. Vedenjski in biološki učinki dovoljenih ter prepovedanih drog na ljudi so dobro poznani, njihov vpliv na netarčne vodne organizme pa je potrebno še preučiti. V magistrskem delu smo določali ostanke dovoljenih (nikotin) in nedovoljenih (kokain, THC– tetrahidrokanabinol, amfetamin in MDMA – 3,4-metilendioksimetamfetamin) drog ter zdravil, ki se zlorabljajo (morfin in metadon) v vzorcih slovenskih površinskih vod in podzemnih vod. Potencialni vpliv ostankov drog na zelene alge smo preučevali in silico s programsko opremo ECOSAR ter in vivo s testom zaviranja rasti alg. Ostanke drog smo iz vodnih vzorcev ekstrahirali z ekstrakcijo na trdno fazo in določili s tekočinsko kromatografijo, sklopljeno s tandemsko masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Izmerjene koncentracije v površinskih vodah smo primerjali s koncentracijami učinka, pridobljenimi s programom ECOSAR. Test zaviranja rasti alg smo izvedli tako, da smo standardnemu gojišču (tris acetat fosfat, TAP) dodali zelene alge (Chlamydomonas reinhardtii) in droge (posamezno ali kot mešanico) v koncentraciji 1 mg/L. Z uporabo pretočne citometrije smo vsakih 24 h v 72- ali 240-urnem intervalu izmerili gostoto celic. Nato smo analite ekstrahirali z ekstrakcijo s topili na nosilcu ali ekstrakcijo tekoče-tekoče in z LC-MS/MS določili njihove koncentracije v TAP mediju. 
Rezultati so pokazali prisotnost preučevanih analitov v vzorcih površinskih vod v koncentracijskem območju ng/L, z izjemo amfetamina in THC-COOH, ki sta bila pod mejo zaznave. V vzorcih podzemnih vod so bili prisotni le ostanki nikotina in kokaina (območje ng/L), pri čemer je bil kokain določen v petih vzorcih pod mejo določitve. Tako v površinskih kot podzemnih vodah so bile izmerjene koncentracije nižje od koncentracij učinka, ki jih je predvidel ECOSAR (območje mg/L). Kljub temu so izračunani kvocienti tveganja pokazali, da lahko nikotin, EDDP (2-etiliden-1,5-dimetil-3,3-difenilpirolidin) in MDMA predstavljajo akutno ali celo kronično tveganje za vodne organizme pri zaznanih koncentracijah teh spojin v površinskih vodah. Čeprav so bile koncentracije analitov v TAP mediju pri testu zaviranja rasti alg visoke (1 mg/L) in, v nekaterih primerih (morfin, EDDP in THC-COOH), primerljive s koncentracijami učinka, ki jih je predvidel ECOSAR, nobena izmed testiranih spojin ni pokazala vpliva na rast zelenih alg. Vseeno ne smemo zanemariti dejstva, da lahko spojine v okolju interagirajo z drugimi (toksičnimi) spojinami in zaradi sinergističnih, antagonističnih ali aditivnih učinkov povzročijo vpliv na vodne organizme.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-30 09:55:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142861</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
