Povezava interpretativnega branja z učno motivacijo učencev na razredni stopnji osnovne šoleSmolej, Nika (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) interpretativno branjeBranje v današnjih časih predstavlja temeljno komunikacijsko prvino. Najpogosteje beremo tiho, v osnovni šoli pa se od učencev pogosto zahteva, da berejo na glas, kar učitelju omogoča vpogled v bralni napredek učencev. Glasno branje pri urah književnosti uporablja tudi učitelj, ki učencem na ta način predstavi obravnavano književno delo. Govor, ki se med branjem spreminja (glede na hitrost, glasnost, poudarke, premore, intonacijo, barvo in register), imenujemo interpretativno branje. Skupaj z ustreznimi nebesednimi vidnimi spremljevalci govora omogoča prvovrstno izkušnjo za učence, ki jih tako branje lahko neizmerno zabava. Pozitivna čustva, ki se medtem razvijajo v razredu, usmerjajo pozornost učencev k učnim dejavnostim in nasploh motivirajo učence za nadaljnje delo. Namen tega magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je povezanost med učiteljevim interpretativnim branjem in učno motivacijo učencev na razredni stopnji osnovne šole. V teoretičnem delu smo opredelili književnost doma in v šoli. Naloga staršev je, da otroka že od samega začetka navajajo na življenje z literaturo, kajti otrok ima več bralnega interesa, če izhaja iz spodbudnega okolja. V osnovni šoli učitelj nadaljuje z razvijanjem bralne motivacije in bralnih sposobnosti učencev. Odrasli, ki otroku berejo, se lahko odločijo, da besedilo preberejo interpretativno, kar pomeni, da je branje živo, vpliva na doživljanje poslušalca in nanj naredi poseben vtis. Razčlenimo ga lahko na posamezne interpretativne prvine. Poslušanje takega branja pri pouku književnosti se povezuje s čustvi, pozornostjo in splošno učno motivacijo učencev. V empiričnem delu magistrskega dela sta predstavljeni kvalitativna in kvantitativna raziskava, ki smo ju izvedli na gorenjskih šolah. V raziskavi je bilo vključenih 50 različnih učiteljev in njihovih učencev na razredni stopnji. Za opravljanje kvalitativne raziskave smo sestavili opazovalno listo, za izvedbo kvantitativne raziskave pa smo uporabili anketni vprašalnik in Likertovo lestvico stališč. Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da učitelji po lastni oceni pogosto berejo interpretativno, vendar se redkeje predhodno pripravijo na branje. Večinoma menijo, da je interpretativno branje pomembno in da obstaja povezanost z učno motivacijo učencev. S kvalitativno raziskavo smo ugotovili, da se učiteljevo interpretativno branje povezuje s čustvi učencev, njihovo pozornostjo in umirjenostjo, kar pa so znaki učne motivacije. Interpretativna prvina med branjem, ki se je med učenci izkazala za najbolj motivacijsko, je bila glasnost, najmanj pa je bilo pri učiteljih zaznati nebesednih vidnih spremljevalcev branja. Rezultati so namenjeni učiteljem razrednega pouka, da spoznajo, da pri uri književnosti s spreminjanjem različnih interpretativnih prvin v svojem branju vplivajo na učno motivacijo učencev.20222022-11-30 03:58:01Magistrsko delo/naloga142848sl