<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142836"><dc:title>Na ozki brvi razumevanja</dc:title><dc:creator>Rošker,	Jana S.	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>metodologija medkulturnih raziskav</dc:subject><dc:subject>transkulturnost</dc:subject><dc:subject>kitajska filozofija</dc:subject><dc:subject>sinologija</dc:subject><dc:subject>koncepti</dc:subject><dc:subject>referenčni okvir</dc:subject><dc:description>Diskurzom na področju evropskih akademskih študij, ki obravnavajo Kitajsko, se še vedno ni uspelo zares odcepiti od esencialističnega in orientalističnega razumevanja sodobne kitajske družbe, kar vodi v številne kulturno pogojene nesporazume in napačne interpretacije mnogih pojavov, ki smo jim priča v kitajski družbi. V pričujočem članku analiziram razloge za to in predlagam alternativne rešitve te problematike. Pri tem izhajam iz predpostavke, po kateri konceptov in kategorij ne moremo premočrtno prenašati iz enega kulturno-jezikovnega kroga v drugega. Najprej opišem problematiko hibridne narave sinologije kot znanstvene discipline, zatem pa izpostavim pomen njene specifične metodologije. V tretjem delu članka na konkretnem primeru kitajske filozofije, ki je moja specializacija v okviru sinologije, nazorno prikažem še danes razširjen vpliv evrocentričnih predsodkov v zahodni humanistiki in nakažem možne rešitve tega problema. Prikažem, da so te povezane z raziskovanjem in uporabo klasičnih kitajskih konceptov, kategorij in metod, ki jih evroameriške metodologije ne poznajo, pa tudi s specifičnimi referenčnimi okviri, ki so značilni za kitajsko idejno zgodovino.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-29 13:26:07</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>142836</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
