Raziskava oglaševalskih navedb izdelkov naravne kozmetike na slovenskem trguŠvagelj, Meta (Avtor) Kočevar Glavač, Nina (Mentor) ekološkonaravnopotrošniksestavinezeleno zavajanjeMedtem ko trg kozmetične industrije narašča, naraščata tudi zavest potrošnika ter pozornost, ki jo namenimo sestavinam, formulacijam kozmetičnih izdelkov in njihovemu vplivu na okolje in živali. Področje naravne kozmetike zakonodajno ni posebej regulirano, sodi namreč v okvir Uredbe 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih, oz. ga urejajo certifikacijski organi, hkrati pa se na trgu pojavljajo kozmetični izdelki, ki ustrezajo definiciji zelenega zavajanja. To ustvarja zmedo in povprečnemu potrošniku, ki nima znanja za oceno verodostojnosti trditev na izdelku, otežuje izbiro. V nalogi smo opisali in primerjali najbolj pogoste certifikate naravne kozmetike v Sloveniji. Predstavili smo problem definiranja naravne kozmetike ter smernice za navajanje trditev na kozmetičnih izdelkih. Cilj diplomske naloge je bil pregledati čim več kozmetičnih izdelkov na slovenskem trgu, ki s svojo predstavitvijo namigujejo na naravno, vendar niso certificirani kot naravna kozmetika, in ugotoviti, ali se trditve, ki se nahajajo na izdelkih, skladajo z vsebino le-teh, ter v kolikšni in kakšni meri se proizvajalci poslužujejo zelenega zavajanja. Ob pregledu 374 izdelkov v slovenskih trgovinah in na spletnih straneh smo se držali smernic o trditvah na kozmetičnih izdelkih (Technical document on cosmetic claims) ter Uredbe Komisije (EU) št. 655/2013, ki govori o skupnih merilih za utemeljevanje trditev, ki se uporabljajo v zvezi s kozmetičnimi izdelki. Z namenom širšega ovrednotenja problematike naravne kozmetike smo poleg trditev na ovojnini kozmetičnega izdelka beležili tudi uradne in neuradne logotipe, barve, vzorce in vrsto ovojnine. Ugotovili smo, da se zavajanje potrošnikov k nakupu necertificiranih naravnih kozmetičnih izdelkov izvaja v 229 primerih (62,2 %), in sicer v obliki eksplicitnih (besedilne trditve in logotipi) in implicitnih navedb (barve, podobe). To pomeni, da ti izdelki vsebujejo tudi sestavine, ki v kozmetiko s konceptom naravnega ne spadajo. V teh primerih proizvajalci izkoriščajo nejasnost, zmedo in neenotnost v definicijah, ki so prisotne na področju naravne in ekološke kozmetike. Na splošno so rezultati pokazali tudi na neskladnost s Uredbo (ES) št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih in Uredbo Komisije (EU) št. 655/2013, saj nekatere trditve vsebujejo neresnične in prepovedane izjave.20222022-11-26 08:45:01Diplomsko delo/naloga142802sl