Šolanje otrok z ovirami v rednem programu osnovne šoleLesjak, Veronika (Avtor) Dragoš, Srečo (Mentor) vključenost otrok z ovirami v redno osnovno šoloprostorska prilagoditev šolskih prostorovprilagojeni pripomočki in metodeprilagoditve pri poukukompetence za delo z otroki z oviramiizobraževanjaMagistrsko delo raziskuje vključenost otrok z ovirami v redno osnovno šolo. Predvsem se osredotoča na vključenost v razredno skupnost, prostorsko prilagoditev šolskih prostorov, pripomočke, metode, prilagoditve pri pouku in na kompetence za delo z otroki z ovirami. Raziskuje tudi sodelovanje svetovalnih delavk in učiteljic razrednega pouka ter mnenje svetovalnih delavk in učiteljic razrednega pouka glede šolanja otrok z ovirami v redni osnovni šoli. V teoretičnem delu pišem o poimenovanju in opredelitvi ˝otrok s posebnimi potrebami˝, o vzgoji in izobraževanju otrok z ovirami, o konceptu integracije in inkluzije, o organizaciji in prilagojenem izvajanju pouka, o šolski svetovalni službi in na koncu o kompetencah za delo z otroki z ovirami. V empiričnem delu pa sem s pomočjo intervjuvanja petih svetovalnih delavk in štirih učiteljic razrednega pouka, ki so že vsaj eno leto zaposlene v eni od rednih osnovnih šol v osrednjeslovenski regiji, po stanju na dan 1. 5. 2022, prišla do naslednjih ugotovitev: Otroci z ovirami so dobro vključeni med ostale, saj imajo prijatelje, s katerimi se družijo v šoli in tudi v prostem času. Razlik med vključenostjo otrok z ovirami in vključenostjo ostalih otrok večina intervjuvank ne opaža, prav tako redko opazijo diskriminacijo otrok z ovirami s strani sošolcev. Obstajajo posamezni primeri otrok z ovirami, ki niso priljubljeni med ostalimi sošolci. Intervjuvanke poročajo o slabi vključenosti otroka z ˝jezikovnimi motnjami˝, otroka z ˝motnjami avtističnega spektra˝ in otroka s ˝čustvenimi in vedenjskimi motnjami˝. Predvsem so slabše vključeni otroci, ki še nimajo dobro razvitih socialnih kompetenc, se burno in agresivno odzovejo na provokacije ostalih sošolcev in imajo težave pri deljenju stvari z drugimi. Pri vključevanju med ostale sošolce, svetovalne delavke otrokom z ovirami pomagajo predvsem s pogovorom, z različnimi delavnicami, skupinskimi refleksijami, igrami vlog, igrami z namenom zbliževanja in z zadolžitvijo učno uspešnejših učencev za pomoč manj uspešnim. Učiteljice pri vključevanju pomagajo z izvajanjem skupinskih iger, z aktivnostmi v parih in malih skupinah ter s spodbujanjem medsebojnega druženja in medsebojne pomoči. Otroci z ovirami so vključeni v vse šolske aktivnosti, tudi v športne in kulturne dneve, šole v naravi in, če želijo, tudi v šolske popoldanske dejavnosti. Otrok z oviro ni vključen v šolo v naravi le v primeru, da ga starši ne prijavijo. Dejavnosti se, če je potrebno, otrokom z ovirami vedno prilagodijo ali pa ima otrok spremstvo spremljevalca. Če dejavnosti ni mogoče prilagoditi, je otrok zgolj prisoten. Učilnice in ostali šolski prostori so prilagojeni predvsem otrokom z gibalno oviro. Pripomočki, ki jih svetovalne delavke in učiteljice razrednega pouka pri sodelovanju z otroki z ovirami najpogosteje uporabljajo, so: plastelin, slikovne kartice, družabne igre, igrače za sproščanje in pomiritev, plišasta igrača, najrazličnejše žogice, žogice za stiskanje in blazine za sedenje. Intervjuvanke pri sodelovanju z otroki z ovirami uporabljajo precej različne metode. Z otroki največkrat delajo individualno, pogosto pa jih razdelijo tudi v pare ali majhne skupine. Intervjuvanke ne uporabljajo enakih metod za vse otroke iste ˝kategorije posebnih potreb˝, temveč uporabljajo individualiziran pristop. Prilagoditve, ki jih je pri pouku deležen otrok, so individualizirane in ustvarjene v skladu s potrebami vsakega otroka, vseeno pa obstajajo prilagoditve, ki se jih učiteljice razrednega pouka pogosto poslužujejo, in sicer sprotno preverjanje razumevanja, dodatna razlaga ter večkratno ponavljanje informacij. Otroci z ovirami so po potrebi deležni prilagojenega učnega gradiva in prilagojenega načina preverjanja znanja. Učiteljice imajo težave z usklajevanjem podajanja snovi učencem z ovirami in drugim učencem. Pomoči in prilagoditev so deležni vsi učenci, pri katerih se pojavi potreba po tem, a na treh šolah so več in bolj strukturirane pomoči deležni otroci, ki so usmerjeni kot ˝otroci s posebnimi potrebami˝. Učiteljice menijo, da njihove kompetence ne zadostujejo za sodelovanje z otroki z ovirami. Večina učiteljic se pri sodelovanju z otroki z ovirami zelo pogosto srečuje s težavami in svoje delo dojema kot zelo naporno. Svetovalne delavke in učiteljice razrednega pouka zelo dobro sodelujejo. Vsakič, ko je to potrebno, so učiteljice deležne nasvetov, podpore in pomoči s strani svetovalnih delavk. Vse intervjuvanke imajo v sklopu zaposlitve možnost udeležbe na izobraževanjih in vse se jih tudi udeležujejo, od tega pet zelo pogosto. Samo ena intervjuvanka se nikakor ne strinja, vse ostale pa se delno strinjajo z vključitvijo otrok z ovirami v redni program. Veliko intervjuvank meni, da je izbira primernega programa šolanja za otroke z ovirami zelo odvisna od vsakega posameznega primera in da je za nekatere otroke dobro, da so vključeni v redni program, nekaterim pa to škoduje in bi bilo za njih boljše, da so vključeni v prilagojeni program. Vključitev intervjuvanke podpirajo v primeru ˝manjše˝ ovire in v primeru napredka ter zmožnostjo funkcioniranja otroka v rednem programu. Če otrok v rednem programu ne napreduje, kljub pomoči in prilagoditvam ne zmore programa ali če potrebuje manjše skupine in večji nadzor učitelja ter mu programa ni mogoče dovolj prilagoditi, se intervjuvanke z vključitvijo v redni program osnovne šole ne strinjajo. Večina intervjuvank meni, da lahko dodatna strokovna pomoč in prilagoditve pripomorejo k inkluziji ter jo hkrati tudi zavirajo.[V. Lesjak]20222022-11-19 09:00:02Magistrsko delo/naloga142682sl