<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142673"><dc:title>Doživljanje staranja v domačem okolju</dc:title><dc:creator>Močnik,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>tretje življenjsko obdobje</dc:subject><dc:subject>starejše osebe</dc:subject><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:subject>dnevne aktivnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje je fiziološki proces, ki traja vse življenje. Prinese številne spremembe na telesnem, duševnem in socialnem področju, katerih posledica je nezmožnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti starejših oseb, kar lahko posledično pomeni selitev v institucionalno okolje. Starejše osebe si želijo ostati v svojem okolju. Pristop staranja v domačem okolju poudarja pomen podpore in razpoložljivosti storitev osebam, da lahko živijo na svojem domu. Namen delovne terapije v domačem okolju je s terapevtsko uporabo okupacij, s prilagoditvami oziroma z uporabo pripomočkov ohranjati samostojnost, izboljšati varnost ter kakovost življenja starejše osebe. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati doživljanje staranja in izkušnje življenja ter izvajanja aktivnosti v domačem okolju starejših oseb. Metode dela: Uporabili smo kvalitativno metodo dela. Izvedli smo poglobljene intervjuje s petimi starejšimi osebami, ki živijo v občini Idrija in se starajo v domačem okolju. Podatke, pridobljene z intervjuji, smo kvalitativno vsebinsko analizirali. Rezultati: Iz raziskave so izšle štiri glavne kategorije: izkušnje in doživljanje staranja v domačem okolju, zadovoljstvo in kakovost življenja v domačem okolju, okupacije v domačem okolju in samostojnost ter delovna terapija v domačem okolju. Intervjuvanci staranje doživljajo različno. Domače okolje je zanje pomembno, nanj so navezani. V njem so zadovoljni kljub oviram in različnim dejavnikom, ki negativno vplivajo na staranje v domačem okolju. Intervjuvanci so samostojnejši pri ožjih dnevnih aktivnostih in manj samostojni pri širših dnevnih aktivnostih. Opustiti so morali nekatere okupacije, v določeni meri so pripravljeni na prilagoditve okolja, na selitev v institucionalno varstvo pa le ob hudem poslabšanju stanja. Z delovno terapijo so se že srečali ter izkazujejo interes za obravnavo. Razprava in zaključek: Starejše osebe si želijo čim dlje ostati v svojem domačem okolju. Čeprav so večinoma samostojne pri ožjih dnevnih aktivnostih, pomoč pri širših dnevnih aktivnostih vpliva na njihov občutek samostojnosti. Delovna terapija v domačem okolju bi omogočala večjo samostojnost in varnost pri izvedbi okupacij/aktivnosti, posledično pa tudi večje zadovoljstvo in kakovost življenja starejših oseb. Dobrodošla bi bila kot storitev na primarni ravni zdravstvenega sistema ali kot del dolgotrajne oskrbe. Na področju staranja v domačem okolju z vidika delovne terapije bi bilo smiselno opraviti več raziskav in vanje zajeti čim bolj raznolik krog starejših oseb.</dc:description><dc:publisher>[P. Močnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-19 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
