Gospodinjska pismenost slovenskih osnovnošolcevErjavšek, Martina (Avtor) Kostanjevec, Stojan (Mentor) gospodinjstvoHitre družbene, politične in gospodarske spremembe vplivajo na sestavo družbe, ki se s časom spreminja. Spremembe v družbi imajo velik vpliv na vzgojno-izobraževalne sisteme, ki jih je treba reformirati tako, da bodo prilagodljivi in združljivi z izzivi in s težavami sodobnega časa. V družbi se zaznavajo številni problemi na različnih področjih, vključenih v multidisciplinarni koncept gospodinjstva, ki so med seboj povezani in niso enoznačni. Gospodinjsko izobraževanje, ki s svojo multidisciplinarnostjo povezuje znanja različnih disciplin, ima pomembno vlogo pri reševanju težav spreminjajoče se družbe, ki se odražajo tudi na ravni družine in posameznika. V osnovnošolskem vzgojno-izobraževalnem procesu je treba zagotoviti, da učenci usvojijo ustrezno znanje in veščine, ki so potrebni za razvoj gospodinjske pismenosti (GP). GP posamezniki lahko z uporabo ter s prenosom znanj in veščin v konkretne vsakdanje življenjske situacije pripomorejo k izboljšanju kakovosti lastnega življenja, kar posledično prispeva tudi k boljši kakovosti delovanja družine in družbe. Za dosego tega je potrebno kakovostno gospodinjsko izobraževanje, katerega cilji in vsebine v učnem načrtu (UN) morajo odražati trenutne družbene potrebe, pri čemer je treba upoštevati temeljne usmeritve in enotno filozofijo gospodinjstva. V empiričnem delu doktorske disertacije je predstavljena raziskava, ki je bila zasnovana na osnovi zastavljenega raziskovalnega problema in petih raziskovalnih vprašanj, izvedena pa je bila v štirih delih. Namen prvega dela raziskave je bil na osnovi vsebinske analize UN predmeta gospodinjstvo oz. z njim primerljivega predmeta za osnovnošolsko izobraževanje v tujini in Sloveniji definirati vsebinska področja gospodinjskega izobraževanja. V analizo je bilo vključenih 17 UN predmeta gospodinjstvo in dva druga dokumenta, ki sta obravnavala gospodinjsko izobraževanje. V drugem delu raziskave so se ugotavljala stališča učiteljev, učencev in staršev o pomenu in uporabnosti gospodinjskega izobraževanja in opismenjevanja. Uporabljen je bil metodološki pristop delphi. Prvi krog raziskave delphi je vključeval 30 učiteljev, 34 učencev 9. razreda in 34 staršev učencev 9. razreda. V drugi krog raziskave delphi pa je bilo vključenih 16 učiteljev, 33 učencev 9. razreda in 29 staršev učencev 9. razreda. V tretjem delu raziskave so bili oblikovani standardi GP, ki temeljijo na izsledkih prvega in drugega dela raziskave in so bili uporabljeni za oblikovanje preizkusa znanja GP in gospodinjskega vedenja učencev. Določena so bila vsebinska področja gospodinjstva s pripadajočimi vsebinami. Definirani so bili tudi vidiki gospodinjstva, ki so vključeni v vsa štiri vsebinska področja gospodinjstva. V četrtem delu raziskave sta se s preizkusom znanja in gospodinjskega vedenja pri učencih ob koncu 6. in 9. razreda preverjala raven usvojenega znanja GP in njihovo gospodinjsko vedenje. Vključenih je bilo 652 učencev 6. in 9. razreda. Raziskana so bila tudi stališča njihovih staršev do gospodinjskega opismenjevanja in pogostost vključevanja otroka v opravila na različnih področjih gospodinjstva v domačem okolju s pomočjo staršev. Vključenih je bilo 652 staršev učencev, ki so sodelovali v raziskavi ugotavljanja GP. Rezultati, pridobljeni v raziskavi, so predstavljeni v šestih vsebinskih sklopih. V prvem sklopu so bili analizirani UN predmeta gospodinjstvo v tujini in Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da je gospodinjstvo v Sloveniji glede na druge analizirane države med vsebinsko bolj raznolikimi predmeti. V slovenski UN so vključene vsebine, ki se nanašajo na področja financ, tekstila, prehrane, doma in družine, okolja, potrošnje, zdravja in zdravega življenjskega sloga ter socialnih veščin. Kljub vsebinski raznolikosti je bilo zaznati vsebinski primanjkljaj na nekaterih področjih gospodinjstva. To so področja zdravja in dobrega počutja, prehransko področje, področje tekstila, okoljsko področje in področje doma, ki jih je treba dopolniti z identificiranimi manjkajočimi vsebinami. Med državami je bila zaznana razlika v starostnem obdobju učencev, v katerem poteka gospodinjsko izobraževanje. Slovenija je izmed 14 držav edina, ki izvaja predmet gospodinjstvo le v 5. in 6. razredu, ko so učenci stari od 10 do 12 let. Vse druge države izvajajo gospodinjsko izobraževanje tudi pred tem starostnim obdobjem in/ali po tem starostnem obdobju – do konca osnovnošolskega izobraževanja. Drugi sklop predstavlja stališča učiteljev, učencev in staršev o pomenu in uporabnosti gospodinjskega izobraževanja in opismenjevanja. Glavni izsledki kažejo, da imajo učitelji, učenci in starši pozitivna stališča do gospodinjskega izobraževanja in opismenjevanja. Po njihovem mnenju morajo učenci do konca osnovne šole usvojiti znanje in veščine na različnih področjih, vključenih v gospodinjsko izobraževanje. Te vsebine so povezane s financami, z okoljem, s potrošnjo, tekstilom, prehrano, z zdravjem in dobrim počutjem ter z zdravim življenjskim slogom, družino in domom. Prav tako pa naj bi po mnenju učiteljev, učencev in staršev v celotnem procesu gospodinjskega izobraževanja učenci razvijali socialne veščine. Ugotovljeno je bilo, da je učiteljem, učencem in staršem pomembno, da učenci med osnovnošolskim izobraževanjem usvojijo znanje predmeta gospodinjstvo. Prav tako zaznavajo prispevek gospodinjskega izobraževanja in opismenjevanja h kakovosti življenja posameznika, družin in družbe. V tretjem sklopu so predstavljeni oblikovani standardi GP, ki naj bi jih dosegli učenci pri gospodinjskem izobraževanju do konca osnovne šole za dvig kakovosti življenja. Standardi GP so bili oblikovani na osnovi rezultatov analize UN predmeta gospodinjstvo v tujini in Sloveniji ter ugotovljenih stališč učiteljev, učencev in staršev glede potreb po usvajanju znanja in veščin pri gospodinjskem izobraževanju oz. opismenjevanju. V teh dveh fazah raziskave so bila identificirana različna področja, ki so v tujini in Sloveniji vključena v gospodinjsko izobraževanje. Za namen oblikovanja standardov GP so bila najprej na novo oblikovana in definirana štiri vsebinska področja gospodinjstva s pripadajočimi vsebinami: finančno področje, področje tekstila, prehransko področje ter področje doma in družine. Vsa vsebinska področja gospodinjstva se povezujejo oz. se v njih integrirajo vidiki skrbi za zdravje in dobrega počutja, potrošnje, trajnostnega načina življenja in socialne veščine, katerih razvoj je treba spodbujati med celotnim gospodinjskim izobraževanjem. Vse opisano je prikazano v modelu vsebinske zasnove gospodinjskega izobraževanja s standardi GP. Standardi GP so bili uporabljeni za oblikovanje preizkusa znanja GP in gospodinjskega vedenja učencev. Četrti sklop predstavlja rezultate ravni usvojenega znanja GP in gospodinjskega vedenja učencev 6. in 9. razreda. Glavni izsledki raziskave kažejo, da 27,9 % vseh učencev 6. in 9. razreda dosega nezadostno ali zadostno raven znanja GP, 41,1 % učencev dosega dobro raven znanja in le 30,9 % učencev dosega prav dobro ali odlično raven znanja GP, pri čemer je treba izpostaviti, da odlično raven znanja GP dosega le 4,4 % učencev. Analiza rezultatov je pokazala, da ni statistično pomembnih razlik v ravni znanja GP glede na spol učencev in obiskovanje izbirnega predmeta s prehranskimi vsebinami. Ugotovljeno je bilo, da so razlike v ravni znanja GP glede na učni uspeh statistično pomembne. Pri učencih z zadostnim ali dobrim uspehom je raven znanja GP nižja kot med učenci z odličnim uspehom. Prav tako pa so statistično pomembne razlike v ravni znanja GP glede na razred; raven znanja GP je med učenci 6. razreda nižja kot med učenci 9. razreda. Del GP ni le znanje in veščine, ampak tudi vedenje, ki se je v raziskavi ugotavljalo kot pogostost učenčevega izvajanja različnih aktivnosti v domačem okolju. Izsledki raziskave so pokazali, da učenci v domačem okolju ne izvajajo pogosto aktivnosti, ki se nanašajo na GP. Dekleta statistično pomembno pogosteje izvajajo aktivnosti, ki se nanašajo na GP, kot fantje, prav tako pa tudi devetošolci statistično pomembno pogosteje izvajajo aktivnosti, ki se nanašajo na GP, kot šestošolci. Razlike v vedenju na področju GP glede na uspeh in obiskovanje izbirnega predmeta s prehranskimi vsebinami niso statistično pomembne. Peti sklop je bil namenjen obravnavi stališč njihovih staršev do gospodinjskega opismenjevanja in pogostosti vključevanja otroka v opravila na različnih področjih gospodinjstva v domačem okolju. Izsledki raziskave so pokazali, da je staršem ne glede na tip gospodinjstva in izobrazbo pomembno, da učenci pri predmetu gospodinjstvo usvojijo vsebine, ki se nanašajo na finančno področje, področje tekstila, prehransko področje ter področje doma in družine. Ugotovljeno je bilo, da med starši kmečkih oziroma nekmečkih gospodinjstev ni statistično pomembnih razlik v oceni pomembnosti učenčevega usvajanja vsebin finančnega področja, področja tekstila, prehranskega področja ter področja doma in družine. Glede na izobrazbo staršev pa je bilo ugotovljeno, da je višje izobraženim staršem statistično pomembnejše, da učenci pri pouku gospodinjstva usvojijo znanje in veščine s prehranskega področja, kot nižje izobraženim staršem. Na finančnem področju, področju tekstila ter področju doma in družine statistično pomembnih razlik ni bilo ugotovljenih. Izsledki raziskave so pokazali, da starši kmečkega gospodinjstva v povprečju statistično pomembno pogosteje vključujejo svojega otroka v različna opravila na področju tekstila kot starši nekmečkega gospodinjstva, na preostalih področjih gospodinjstva pa statistično pomembnih razlik ni. Glede na izobrazbo staršev pa statistično pomembnih razlik v pogostosti vključevanja otrok v opravila v domačem okolju ni bilo potrjenih pri nobenem izmed štirih področij gospodinjstva. V šestem sklopu so predstavljene razlike v ravni znanja učencev na posameznem področju gospodinjstva in GP glede na izobrazbo staršev, tip gospodinjstva, v katerem učenec živi, ter stališča staršev do gospodinjskega opismenjevanja in vključevanja otrok v gospodinjske aktivnosti v domačem okolju. Izsledki so pokazali, da učenci, katerih starši so višje izobraženi, dosegajo statistično pomembno višje povprečno število točk GP kot učenci staršev z nižjo izobrazbo, hkrati pa statistično pomembno višje povprečno število točk dosegajo tudi na finančnem področju, področju tekstila in na prehranskem področju. Ugotovljeno je bilo, da učenci iz nekmečkih gospodinjstev v povprečju dosegajo statistično pomembno višje povprečno število točk na vseh štirih področjih gospodinjstva in GP kot učenci iz kmečkih gospodinjstev. V raziskavi ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v povprečni oceni pogostosti izvajanja različnih opravil učencev v domačem okolju na posameznih področjih gospodinjstva in GP glede na tip gospodinjstva in izobrazbo staršev. Na osnovi pridobljenih izsledkov raziskave in teoretičnih usmeritev je bil oblikovan vzgojno-izobraževalni model za gospodinjsko opismenjevanje in doseganje ustrezne GP. Vzgojno-izobraževalni model bo pripomogel k višji kakovosti gospodinjskega izobraževanja in opismenjevanja otrok v osnovnošolskem izobraževanju. Izsledki raziskave dopolnjujejo druge raziskave na področju gospodinjskega izobraževanja, saj raziskava, ki bi merila GP celostno in ne le po posameznih področjih gospodinjstva, na ravni osnovne šole v slovenskem prostoru še ni bila izvedena. Izsledki raziskave in v njej razvita modela predstavljajo znanstveni in aplikativni prispevek tudi na področju didaktike gospodinjskega izobraževanja. Izsledki raziskave se lahko uporabijo pri oblikovanju izobraževalne politike v Sloveniji. Rezultati predstavljajo pomembne podatke za utemeljeno vključevanje gospodinjstva v predmetnik osnovne šole, saj starši, učitelji in učenci izražajo potrebo po ustrezni GP, ki bi mladim ob koncu obveznega izobraževanja pomembno prispevala h kakovosti življenja. Vzgojno-izobraževalni model za gospodinjsko opismenjevanje in doseganje ustrezne GP poudarja potrebne elemente gospodinjskega izobraževanja, ki temeljijo na raziskovalnih ugotovitvah in poudarjajo pomen njihovega vključevanja v izobraževalni proces, katerega temeljni cilj je razvijanje odgovornega življenja posameznika v skrbi zase, družbo in za okolje.20222022-11-15 03:18:05Doktorsko delo/naloga142588sl