<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142504"><dc:title>Vključevanje učencev priseljencev v osnovno šolo</dc:title><dc:creator>Podržaj,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ermenc,	Klara S.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci priseljenci</dc:subject><dc:subject>vključevanje</dc:subject><dc:subject>medkulturna vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>medkulturni dialog</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi pozornost posvečamo procesu vključevanja učencev priseljencev in razvoju medkulturnega dialoga na osnovni šoli. Za lažje sledenje obravnavani tematiki v teoretičnem delu sprva definiramo osnovne pojme, kot so večkulturalizem in medkulturalizem, učenci priseljenci, narodna manjšina ter prvi, drugi in vmesni jezik. V drugem poglavju opišemo zgodovino priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni in predstavimo depriviligiran položaj pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Tretje poglavje namenimo osvetlitvi konceptov integracije in inkluzije, opisu področij integracije in prezentaciji slovenske integracijske politike. V zadnjem poglavju predstavimo model medkulturne vzgoje in izobraževanja avtorice M. A. Vižintin. Model zaobsega sedem med seboj povezanih področij, ki prispevajo k učinkovitejši integraciji učencev priseljencev v osnovno šolo in vključuje vse sodelujoče v pedagoškem procesu.
V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave, v kateri smo preko intervjujev s štirimi strokovnimi delavci in tremi učenci priseljenci ter z analizo razvojnih dokumentov izbrane šole ugotavljali, v kolikšni meri intervjuvanci prepoznavajo šolsko večkulturnost in ali je le-ta izhodišče vzgojno-izobraževalnega dela. Zanimalo nas je, kako na šoli organizirajo pouk slovenščine kot drugega jezika, na kakšen način učencem priseljencem prilagajajo učni proces in ocenjevanje znanja ter kako prilagoditve načrtujejo. Raziskali smo, kakšnih možnosti dodatnega izobraževanja na področju vključevanja učencev priseljencev in razvijanja medkulturnosti se poslužujejo pedagoški delavci in kakšne so njihove izobraževalne potrebe. Ugotavljali smo, ali je po mnenju učiteljev medkulturnost v učnih načrtih in gradivih dovolj zastopana ter na kakšen način jo vključujejo v svoje delo. Zanimalo nas je tudi, kako na šoli poteka razvoj medkulturnega dialoga; na kakšen način šola spodbuja učenje maternih jezikov učencev priseljencev ter kako organizira medkulturne prireditve. Raziskali smo še, kako šola sodeluje s starši priseljenci in lokalno skupnostjo ter kakšne so po mnenju zaposlenih prednosti in pomanjkljivosti tovrstnega povezovanja.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-12 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142504</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
