<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142487"><dc:title>Pregon kaznivega dejanja »ekocid« v mednarodnem kazenskem pravu</dc:title><dc:creator>Čebulj,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sancin,	Vasilka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekocid</dc:subject><dc:subject>Mednarodno kazensko sodišče</dc:subject><dc:subject>okoljska kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>Rimski statut</dc:subject><dc:subject>varstvo okolja</dc:subject><dc:description>Ekocid pomeni povzročitev obsežne okoljske škode, ki prizadene večje število ljudi ter obsega tako okoljsko škodo, povzročeno v času oboroženih spopadov, kot tudi škodo, ki jo planetu povzročajo multinacionalne korporacije ter mnoge druge oblike okoljskih škod. Zaradi obsežnosti njegovih posledic in potencialno eksistencialnega ogrožanja človeštva, so se v zadnjem času pojavili vse glasnejši pozivi k sprejetju spremembe Rimskega statuta, ki bi uzakonila prepoved ekocida. Pozivi zagovornikov ekocida so trčili ob enako vnete nasprotnike spremembe Rimskega statuta, ki opozarjajo na nedorečenost predlaganih definicij kaznivega dejanja ekocida, katera predstavljajo previsoke prepreke za uspešen pregon okoljskih zločinov (kot je npr. določitev subjektivnega elementa kaznivega dejanja) ter vsesplošne neprimernosti pregona ekocida pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Magistrsko diplomsko delo preizkusi hipotezo, da je ekocid primerljiv ostalim mednarodnim hudodelstvom ter bi posledično moral biti vključen v Rimski statut.</dc:description><dc:publisher>[T. Čebulj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-11 09:00:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142487</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
