<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142427"><dc:title>Vidni in filtrski pigmenti v mrežnici pisančkov (Lepidoptera: Melitaeini)</dc:title><dc:creator>Hajšek,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Belušič,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirih,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pisančki</dc:subject><dc:subject>barvni vid</dc:subject><dc:subject>fotoreceptor</dc:subject><dc:subject>očesni sijaj</dc:subject><dc:description>V rodu Melitaea (pisančki, fam. Nymphalidae, tr. Melitaeini) je ~80 palearktičnih vrst. Mehanizme barvnega vida pri šestih vrstah smo raziskovali s pomočjo oftalmoskopije, histologije, spektroskopije vidnega pigmenta in meritev pupilarnega refleksa. Regionaliziranost očesa smo dokumentirali z oftalmoskopom. Pri vrstah M. athalia, M. trivia, M. diamina in M. cinxia se očesni sij med spoloma razlikuje. Barve odseva oči si od dorzalne proti ventralni sledijo od modre preko zelene do rumene, samo pri samcih teh vrst pa je ventralno očesni sij rdeč. Očesni sij vrste M. phoebe ni dimorfen, oba spola imata ventralno rdeč očesni sij, pri vrsti M. didyma je rdeča regija pri samici manjša kot pri samcu. Na nekontrastiranih histoloških rezinah je bil v regijah z rdečim očesnim sijem prisoten rdeč filtrski pigment v diagonalnih fotoreceptorjih R5-8. Pri samcu M. athalia je rdeč filtrski pigment distalno razpršen v granulah po celotnem prečnem prerezu diagonalnih celic, proksimalno pa v štirih zgoščenih območjih, ki tesno obdajajo rabdom. Glavni vidni pigment smo izmerili spektroskopsko in ocenili z analizo spremembe spektra očesnega sija ob začetku osvetlitve. Pri samcih vrst M. didyma, M. athalia in M. trivia smo ocenili, da je maksimalna absorpcija rodopsina pri valovni dolžini ~560 nm. Pri samicah vrst M. phoebe in M. athalia sta se ocenjeni valovni dolžini vrha absorpcije rodopsina razlikovali med ventralno in dorzalno regijo očesa (M. athalia: ~560 nm dorzalno, ~530 nm ventralno; M. phoebe; ~530 nm dorzalno, ~560 nm ventralno). Hitrost pupilarnega refleksa smo izmerili kot čas, v katerem očesni sij upade na polovico. V temno adaptiranih očeh je ta čas 10~12 s, v svetlo adaptiranih očeh je pupila dvakrat hitrejša. Hitrost pupile ni odvisna od prisotnosti rdečega pigmenta.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-08 08:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
